VSL sklep II Cp 1397/2013

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožnica brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno spremeni) in jo oprosti plačila sodnih taks. V pritožbi opozarja, da se na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) šteje, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, če stranka prejema denarno socialno pomoč. Premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov se zato ne ugotavlja. Glede na to, da tožnica ne prejema denarne socialne pomoči, niti ne prejema druge pomoči iz javnih sredstev, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za predlagano oprostitev. Brezpredmetna je obrazložitev sodišča, da je sklep, s katerim je bila tožnica pozvana k dopolnitvi, pravnomočen, saj ne gre za sklep procesnega vodstva po 270. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Brezposelnost tožnice je že sama po sebi razlog za oprostitev, zato odločitev sodišča o zahtevani dopolnitvi predloga nima učinka.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu z določbo drugega odstavka 12. člena ZST-1 mora biti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložena izjava o premoženjskem stanju, sicer je vloga nepopolna. Če je stranka kljub pozivu ne dopolni, sodišče takšno vlogo po določbi petega odstavka 108. člena ZPP zavrže.

5Glede na to, da tožnica ni sledila pozivu sodišča z dne 14.12.2011, da naj predloži izjavo o premoženjskem stanju, je sodišče prve stopnje njen predlog utemeljeno zavrglo. Toženka je bila dolžna ravnati po navodilu sodišča in so njene navedbe, da pravnomočen sklep sodišča z dne 14.12.2011 nima pravnega učinka, netočne.

6Zmotno je tudi stališče tožnice, da svojega premoženjskega stanja ni dolžna dokazovati, ker je brezposelna. V skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZST-1, na katero se pri tem sklicuje, se šteje, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje le v primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč. Ker tožnica takšne pomoči po lastnih trditvah ne prejema, je sklicevanje na citirano določbo neutemeljeno.

7Ker v pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8Po določilu prvega odstavka 366. člena ZPP je o zadevi odločala sodnica posameznica.