VSL sklep II Ip 305/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.IP.305.2013Področje: izvršilno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Določbe o denarnem kaznovanju se nanašajo na razmerje med stranko postopka na eni strani ter državo na drugi strani. Nasprotna stranka v izvršbi ni subjekt tega javnopravnega razmerja, zato odločitev v zvezi s kaznovanjem nasprotne stranke v njen položaj oziroma njene pravice in dolžnosti neposredno (torej pravno) v ničemer ne posega. Ker je tako, nasprotna stranka tudi nima procesne pravice, s katero bi lahko predlagala takšno ali drugačno materialnopravno odločitev, zato je treba tako pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se dolžniku denarna kazen, napovedana na naroku z dne 8. 10. 2012, ne izreče.
2Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik. Zaradi narave sprejete odločitve, kot izhaja iz izreka tega sklepa in kot je obrazložena v nadaljevanju, pritožbeno sodišče konkretnih pritožbenih navedb, ki se tudi sicer ne nanašajo na denarno kaznovanje dolžnika, ne povzema.
3Pritožba ni dovoljena.
4Izpodbijani sklep je bil izdan v zvezi z denarnim kaznovanjem dolžnika (sedmi odstavek 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Določbe o denarnem kaznovanju po ZIZ se enako kot določba o denarnem kaznovanju po Zakonu o pravdnem postopku – ZPP nanašajo na razmerje med stranko postopka na eni strani ter državo na drugi strani. Postopek izrekanja denarne kazni stranki v izvršilnem postopku je po svoji pravni naravi podoben disciplinskemu postopku in čeprav denarno kaznovanje ne dosega take intenzitete, da bi zahtevalo kazenskopravna jamstva, je razmerje med državo in stranko, ki se ji denarna kazen izreka, podobno kot tisto v kazenskem postopku. Gre za javnopravno in ne za zasebnopravno razmerje. Nasprotna stranka v izvršbi (v predmetni zadevi upnik) ni subjekt tega javnopravnega razmerja, zato odločitev v zvezi s kaznovanjem nasprotne stranke (dolžnika) v njen položaj oziroma njene pravice in dolžnosti neposredno (torej pravno) v ničemer ne posega. Posega izključno v pravni položaj osebe, ki se jo denarno kaznuje.
5Ker je tako, nasprotna stranka (v predmetni zadevi upnik) tudi nima procesne pravice, s katero bi lahko predlagala takšno ali drugačno materialnopravno odločitev, zato je bilo treba pritožbo upnika kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP) (1). Ob tem pa višje sodišče še dodaja, da izdaja izpodbijanega sklepa niti ni bila potrebna. Na naroku 8. 10. 2012 dolžniku ni bila izrečena denarna kazen, temveč je bilo ugotovljeno le, da so podani pogoji za izrek denarne kazni dolžniku. Glede na to ni bilo pogojev za uporabo enajstega odstavka 33. člena ZIZ, ki se uporabi le v primeru, če dolžnik po tem, ko mu je bila na podlagi osmega odstavka 31. člena ZIZ denarna kazen že izrečena, posreduje podatke, ki omogočajo opravo izvršbe.
______________________
(1) Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 886/2012 z dne 10. 9. 2012.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 9. 10. 2013Nazaj na vrh ↑