VSRS Sklep I Kr 36883/2017

Predlog za prenos pristojnosti se zavrne.

1Okrožno državno tožilstvo v Kopru je dne 31. 8. 2017 pri Okrajnem sodišču v Piranu zoper obdolženega B. G. vložilo obtožni predlog, ker naj bi slednji storil kaznivo dejanje prikrivanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Sodnica posameznica Nataša Tomazini Tonejc v predlogu za prenos pristojnosti navaja, da je glede na kraj storitve kaznivega dejanja, ki naj bi bil v Izoli, v zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Piranu. Ocenjuje, da bi postopek bistveno lažje izvedlo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, saj obdolženi živi v Slovenski Bistrici, predlagane priče pa tudi živijo v bližini ali v istem kraju kot obdolženi, prav tako si je obdolženec izbral zagovornika bliže kraju svojega bivanja. Vsem procesnim udeležencem bo bistveno lažje pristopiti na obravnavo v svojem kraju, kar bo prispevalo tudi k ekonomičnosti samega postopka. V utemeljitvi predloga še dodaja, da Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici dosega v primerjavi s sodiščem v Piranu primerljive časovne standarde glede trajanja postopka, iz česar gre zaključiti, da prenos pristojnosti tudi ne bi po nepotrebnem podaljšal časa odločanja v zadevi.

2Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče.¹ ZKP dovoljuje prenos pristojnosti tudi iz drugih tehtnih razlogov, pri čemer vsebine le-teh podrobneje ne določa in prepušča sodišču, da v posameznem primeru odloči, ali so ti tehtni razlogi podani.

3Iz vsebine obtožnega predloga je razvidno, da obdolženec prebiva v Slovenski Bistrici in da je okrožna državna tožilka predlagala zaslišanje oškodovanca, ki stanuje na območju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu ter treh prič, od katerih dve stanujeta na območju Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, ena pa v kraju Terzo d'Aquileia v Republiki Italiji. Obdolženčev zagovornik je dodatno predlagal zaslišanje uslužbenke Upravne enote Koper, pri čemer njenega bivališča ni navedel. Navedba v predlogu za prenos pristojnosti, da predlagane priče živijo v bližini ali v istem kraju kot obdolženi, tako ni točna, saj imata dve od petih predlaganih prič bivališče oziroma zaposlitev v bližini Okrajnega sodišča v Piranu in sta precej oddaljeni od Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Ker priče prihajajo z različnih sodnih okrajev, pri čemer so nekatere bližje krajevno pristojnemu sodišču, druge pa sodišču, ki naj bi po predlogu odločalo v zadevi, ni mogoče zaključiti, da bi se pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici lažje oziroma bolj ekonomično izvedel postopek. Vsaka, le nekoliko lažja izvedba postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos pristojnosti.²

4Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da niso podane okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti.

¹ Horvat, mag. Štefan, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 83.
² Ibidem.