VSRS Sklep III Ips 60/2013

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe toženi stranki povrniti stroške revizijskega postopka v višini 3.316,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo 11.506,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ustavilo je postopek glede 40.922,86 EUR, zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 230.978,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter odločilo o stroških postopka. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko odločbo potrdilo.

2Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in razveljavi odločbi sodišč prve in druge stopnje ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3Revizija ni dovoljena.

4Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Obvezno zastopanje ne pride v poštev le tedaj, ko ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Novo pooblastilo je tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva.

5Pooblaščenka tožeče stranke je reviziji priložila pooblastilo z dne 14. 11. 2012, sodba sodišča druge stopnje pa je bila izdana 14. 3. 2013, kar pomeni da do datuma pooblastila tožeča stranka pravice do vložitve revizije še ni imela. Ker pooblastilo ni izdano po drugostopenjski sodbi, ni novo; iz njega pa tudi ne izhaja, da bi stranka pooblaščenko pooblaščala prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.

6Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker revizija ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP zavrglo.

7Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Toženi stranki pa je dolžna povrniti 2.702,00 EUR stroškov odgovora na revizijo z 22 % DDV v višini 594,44 EUR ter 20,00 EUR za materialne stroške, skupaj 3.316,44 EUR.