VSK sklep Cp 873/2012

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: - da se odvetniku F.F. iz I. prizna nagrada v višini 270,00 EUR in kilometrina v višini 51,06 EUR (I. točka izreka); - da se od zneska 321,06 EUR obračuna 20% davek na dodano vrednost v višini 64,21 EUR (II. točka izreka) in - da se skupni stroški v znesku 385,27 EUR izplačajo iz proračunskih sredstev sodišča in nakažejo na TRR odvetnika (II. točka izreka).

Zaradi napačne uporabe materialnega prava se zoper navedeni sklep pritožuje odvetnik, in sicer v tistem delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo priznanje in izplačilo nagrade v znesku, ki presega 388,56 EUR. Meni, da je nagrado in stroške priglasil brez pretiravanja in v skladu s sklepom Vrhovnega sodišča RS (II Ips 253/2011 z dne 25.8.2011). Zato meni, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo nagrado za postopek. Odmerilo jo je v višini 108,00 EUR brez DDV, upoštevaje tarifno št. 3101, moralo pa bi jo odmeriti, upoštevaje navedeno odločbo VS RS, v višini 175,50 EUR, saj bi moralo uporabiti tarifno št. 3100. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi ter poleg že priznane nagrade prizna še razliko v višini 67,50 EUR povečano za DDV v višini 13,50 EUR in mu prizna tudi priglašene stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Iz v pritožbi citirane odločbe VS RS ni razvidno, da bi šlo za take okoliščine, kot so podane v obravnavanem primeru. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bila namreč v obravnavanem primeru pritožnikova dejavnost v tem nepravdnem postopku po Zakonu o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr), ki je pomembna za odločitev o nagradi za postopek na prvi stopnji, omejena na: - pregled predloga in zdravniškega potrdila ter - prejem odločbe. Zato gre za situacijo, ki jo obravnava 2. točka št. 3101 Tarife, ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT), zaradi česar ni mogoče uporabiti tarifne št. 3100, za kar se zavzema pritožba. Da je tako stališče pravilno, potrjuje tudi namen zakonodajalca. V Predlogu ZOdvT (objavljen v Poročevalcu DZ št. 28/2008,) je v obrazložitvi k tarifni številki 3101 namreč navedeno, da 2. točka določa primere, ko je v nepravdnem postopku postavljen zgolj en zahtevek in da to pravilo preprečuje, da bi odvetnik zaslužil nagrado v višini 1,3 takrat, ko je njegovo delo omejeno zgolj na to, da postavi en zahtevek (v obravnavani zadevi pritožnik niti ni podal predloga) in prejme odločitev sodišča; v kolikor pa je obseg odvetnikovega dela večji, bo prejel polno nagrado ta postopek s količnikom 1,3. Da bi bil pritožnikov obseg dela večji kot je bilo ugotovljeno zgoraj, pritožba ne zatrjuje. Zato je, upoštevaje vse navedeno, odločitev sodišča prve stopnje, ko je pritožniku priznalo nagrado za postopek na prvi stopnji v višini 108,00 EUR, pravilna (pravilno je pri tem uporabilo tudi 36. člen ZodvT).

Glede na navedeno je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2 točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).