VSRS Sklep II Ips 119/2011

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom štelo pritožbo toženca zoper sodbo, izdano dne 18. 12. 2009, za umaknjeno, ker toženec ni plačal sodne takse zanjo.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3Zoper sklep sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je podal popoln in obrazložen predlog za oprostitev plačila sodne takse, in da mu je na podlagi enake vloge, kot jo je podal za taksno oprostitev, sodišče odobrilo brezplačno pravno pomoč za sestavo pritožbe v tej zadevi. Zato meni, da je zaključek sodišč prve in druge stopnje o domnevnem umiku pritožbe materialnopravno zmoten. Zatrjuje tudi kršitev pravice do enakosti pred zakonom in pravice do pravnega sredstva. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi.

4Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Po 105.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem ga pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico presumpcijo umika pritožbe. Določba 105.a člena je jasna in nedvoumna, posledica neplačila sodne takse za pritožbo za stranko pa sorazmerno huda. Ne glede na to je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da določba ne posega v pravico do pravnega sredstva, ampak gre za določitev ustreznega načina uresničevanja te pravice(1), pri čemer sankcija iz tretjega odstavka 105.a ZPP lahko doleti stranko samo, če so za to izpolnjeni vsi v zakonu predpisani pogoji.

7V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 18. 12. 2009 izdalo sodbo, zoper katero je toženec 4. 1. 2010 vložil pritožbo in obenem s pritožbo predlagal tudi oprostitev plačila sodne takse. Sodišče je toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo (kot nepopolnega) zavrglo s sklepom 13. 1. 2010, ki je postal pravnomočen 20. 4. 2010, ter toženca s plačilnim nalogom 4. 6. 2010 pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo (ki jo je upoštevajoč vrednost spornega predmeta odmerilo v višini 3.284,00 EUR) in ga ob tem opozorilo na pravne posledice iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP. Toženec je nalog prejel 7. 6. 2010. Ker toženec v roku 15 dni, ki se je iztekel 22. 6. 2010, takse ni plačal, je sodišče prve stopnje 7. 9. 2010 izdalo sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno.

8Iz prikazanega poteka postopka po izdaji sodbe sodišča prve stopnje torej izhaja, da je bil toženec na posledice neplačila sodne takse za pritožbo opozorjen dvakrat, kot to zahteva zakonska ureditev, in sicer najprej v pravnem pouku sodbe prve stopnje (šesti odstavek 324. člena ZPP) in nato še v nalogu za plačilo sodne takse (drugi odstavek 105.a člena ZPP), njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pa je bil pravnomočno zavržen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi v zakonu predpisani pogoji za nastop sankcije iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP.

9Po navedenem je Vrhovno sodišče toženčevo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 384. člena v zvezi s 378. členom ZPP) in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Sklep III Ips 97/2010.