UPRS sodba II U 108/2013

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta v zvezi z ureditvijo stalnega prebivališča. Svojo odločitev je tožena stranka utemeljila z določbo 25. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) oziroma neizpolnjevanjem objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (24. člen ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZBPP se prvi pravni nasvet lahko upravičencem posreduje tudi v splošnem upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Ker pri prijavi stalnega prebivališča ne gre za zadevo, za katero bi se v skladu s citiranim določilom lahko posredoval prvi pravni nasvet, je prošnjo tožnika zavrnila. Pri tem je tožena stranka tožniku tudi pojasnila, da lahko stalno prebivališče prijavi upravni enoti ali krajevnemu uradu, kjer lahko pridobi tudi vse potrebne informacije v zvezi s tem.

Tožnik izpodbija odločitev tožene stranke in v laični tožbi navaja, da je imel stalno prebivališče, pa so mu ga vzeli (izbrisani). Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna ter da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

V obravnavani zadevi je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta v zvezi z ureditvijo stalnega prebivališča. Prvi odstavek 25. člena ZBPP določa, da se za prvi pravni nasvet šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe (prvi odstavek). V skladu z drugim odstavkom citiranega člena se lahko prvi pravni nasvet posreduje upravičencem tudi v splošnem upravnem postopku, vendar le v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Kot je pravilno navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, pri prijavi stalnega prebivališča ne gre za zadevo, v zvezi s katero bi na podlagi drugega odstavka 25. člena ZBPP lahko organ posredoval prvi pravni nasvet. Zato je prošnja prosilca nerazumna in je bila na podlagi določbe 25. člena v zvezi s 24. členom ZBPP utemeljeno zavrnjena.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi tožniku tudi pojasnila, da prijavo stalnega prebivališča ureja na upravni enoti ali krajevnem uradu, kjer lahko pridobi tudi vse potrebne informacije v zvezi s tem, saj upravni organ veže načelo varstva pravic strank.

Upoštevaje vse navedeno je tako izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.