VSRS Sodba II Ips 376/2009

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je darilna pogodba, ki sta jo sklenili toženki dne 30. 11. 2004 za nepremičnino parc. št. 604/4 k. o. ..., nična in da je prva toženka dolžna tožniku izstaviti za vknjižbo sposobno listino, na podlagi katere bo mogoč vpis lastninske pravice na navedeni nepremičnini na njegovo ime, sicer bo to listino nadomestila sodba. Zavrnjen je bil tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da je prva toženka dolžna tožniku plačati 61.562,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2005 dalje.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo je tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka vložil revizijo. Predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi morali sodišči upoštevati Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in ugotavljati veljavnost same darilne pogodbe. Pogodba iz leta 1978 je izpolnjevala vse potrebne predpostavke za prenos lastninske pravice. Bila je tudi realizirana, saj se je po njenem podpisu izvedla parcelacija. Pogodba je bila prijavljena pri davčni upravi. Te objektivno ugotovljene okoliščine kažejo, da sta toženki lagali v svojih izjavah, zlasti druga toženka, ki zanika podpis pogodbe. Sodišče nekritično in neobrazloženo verjame njunima izjavama. Obe toženki sta dobro vedeli zakaj gre, vendar sta tožnika s sklenitvijo darilne pogodbe namerno prezrli. Po mnenju tožnika ne držijo ugotovitve, da na podlagi te pogodbe ni postal lastnik, ker ta ni bila zemljiškoknjižno realizirana. Iz same vsebine pogodba jasno izhaja, da je takoj prevzel posest nepremičnine, ter da pogodba ni bila sklenjena pod nikakršnim pogojem. Meni, da je slaba vera prve toženke izkazana, saj izpovedbe strank potrjujejo, da je tudi preko svojih družinskih članov zvedela za predhodno razpolaganje. Očita kršitev 8. člena ZPP zaradi zavrnitve zaslišanja prič glede nedobrovernosti prve toženke. Napačno je razlogovanje višjega sodišča o pomenu vpisa dveh nepremičnin v isti zemljiškoknjižni vložek. Če gre za enovit travnik, ki je razparceliran v dve parceli istega lastnika, to nedvomno kaže na to, da se je parcelacija zgodila iz določenih razlogov. V zvezi z zavrnitvijo podrednega zahtevka pa meni, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, saj bi sodišče glede na izvedeni dokazni postopek moralo priti do prepričanja, da je prva toženka neupravičeno obogatena na račun tožnika, in sicer do višine vrednosti zemljišča.

4Revizija je bila v skladu s prvim odstavkom 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženkama, ki nanjo nista odgovorili, in poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijske navedbe, s katerimi tožnik povzema in ocenjuje vsebino v postopku prebranih listin in izpovedbe strank, ter s tem skuša tudi v preobleki kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavljati sklep o resničnosti njegovih trditev, da je prva toženka vedela za predhodno darilno pogodbo oz. da je lastnik zadevnega zemljišča tožnik, predstavljajo prikrito kritiko dokazne ocene, kar ni dovoljen revizijski razlog.(1) Očitki o neutemeljeni zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje prič niso utemeljeni. Navedene priče so bila namreč predlagane v dokaz obstoja darilne pogodbe med tožnikom in drugo toženko ter glede zatrjevanih posegov v predmetno nepremičnino, ne pa zaradi dokazovanja vedenja prve toženke o predhodni razpolagi z zadevno nepremičnino, kot navaja revident.

7Vrhovno sodišča ugotavlja, da je ne glede na vprašljivost razlogov višjega sodišča, da se pridobi lastninska pravica na pravnoposlovni podlagi v razmerju do vsakogar šele z vknjižbo,(2) pravilna odločitev o zavrnitvi primarnega zahtevka za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z 30. 11. 2004 in na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Na podlagi dejanskih ugotovitev, da prva toženka ni vedela, da stanje v zemljiški knjigi ni točno in da tudi niso bile podane okoliščine, ki bi morale pri prvi toženki vzpodbuditi dvom v zemljiškoknjižno stanje, namreč ni mogoč sklep, da je bila prva toženka nedobroverna.(3) Samo dejstvo, da sta v istem zemljiškoknjižnem vložku vpisani dve nepremičnini, kot pravilno ocenjuje višje sodišče, pa še ne izkazuje drugačnega izvenknjižnega stanja. Posledično ne more biti utemeljen niti podrejeni zahtevek, saj je lastninska pravica na prvo toženko prešla na podlagi veljavnega pravnega posla.

8Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

9Odločitev o zavrnitvi revizije obsega tudi odločitev o zavrnitvi priglašenih stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. tretji odstavek 370. člena ZPP.

Op. št. (2): Prim. odločbo US Up-591/2010 z dne 2. 12. 2010.

Op. št. (3): Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 66/90 z dne 31. 5. 1990, II Ips 137/2005 z dne 18. 1. 2007, II Ips 44/2007 z dne 10. 5. 2010.