VSL sklep II Cp 858/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo predlagatelju, da sproži ustrezen postopek za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju št. 59 stavba št. 2 k.o. X (v nadaljevanju sporno stanovanje).

2Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo predlagatelj. Bistvo pritožbenih navedb je, da listin za vknjižbo lastninske pravice ne more predložiti in da naj sodišče prve stopnje, skladno z določili Zakona o pravdnem postopku, pozove nasprotno udeleženko, da jih predloži.

3Pritožba ni utemeljena.

4Stanje stvari je tako, da je predlagatelj pridobil lastninsko pravico do ½ na spornem stanovanju, na podlagi sklepa o izročitvi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 2000/526 z dne 13. 11. 2006; nasprotna udeleženka pa na podlagi darilne pogodbe z dne 13. 2. 1998 od matere S. T.

Sodišče prve stopnje je s sklepom N 592/2005 z dne 14. 11. 2007 odločilo, da se solastnina na spornem stanovanju razdruži s civilno delitvijo, to je s prodajo in razdelitvijo kupnine. To je odločilo, ko sporno stanovanje še ni bilo vknjiženo v zemljiški knjigi. Med tem časom je prišlo do vknjižbe spornega stanovanja v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižni lastnik spornega stanovanja je MOL.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se morata stranki postopka v zemljiški knjigi vpisati kot lastnici prej, preden se pristopi k prodaji spornega stanovanja (168. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).

Listine, ki jih je predlagatelj predložil, niso listine, ki bi omogočile vpis lastninske pravice predlagateljev in nasprotne udeleženke na spornem stanovanju v zemljiški knjigi (ni zemljiškoknjižnega dovolila MOL, MOL ni bila stranka izvršilnega postopka In 2000/00526).

Predlagatelj zmotno meni, da se v tem postopku lahko naloži nasprotni udeleženki, da predloži listine, na podlagi katerih se bo lahko opravila vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi, na podlagi določila Zakona o pravdnem postopku.

Določilo petega odstavka 168. člena ZIZ je jasno: upnik, ki nima listine, primerne za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. V danem primeru vpis lastninske pravice predlagatelja do ½ in vpis lastninske pravice nasprotne udeleženke do ½ na spornem stanovanju. Nasprotni udeleženec je bil zato pravilno napoten, da z ustreznim postopkom doseže vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. Ko bo to dosegel, se bo postopek lahko nadaljeval. Pritožbo predlagatelja je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.