VSL sklep II Cp 1858/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.1858.2013Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna. Njegova pooblaščenka je vložila predlog za dopustitev revizije, vendar ta okoliščina ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3092/2012 z dne 25. 3. 2013 kot nedovoljeno.
2Tožnik je v pritožbi zoper navedeni sklep navedel, da je revizijo vložila tudi njegova odvetnica, določena na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. V tej reviziji se odvetnica sklicuje tudi na tožnikovo vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo. Trdi, da bi moral Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopustiti tudi pojasnilo (revizijo) stranke.
3Pritožba ni utemeljena.
4Kot je navedeno že v izpodbijanem sklepu, lahko v skladu z določbami ZPP stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna (1).
5V zvezi s tožnikovo pritožbeno navedbo, da je revizijo vložila tudi njegova pooblaščenka, pritožbeno sodišče dodaja, da iz predloženih listin izhaja, da je njegova pooblaščenka vložila predlog za dopustitev revizije, vendar ta okoliščina ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
6Revizija in predlog za dopustitev revizije sta dve različni pravni sredstvi, obe pa sme stranka, ki nima državnega pravniškega izpita, vložiti le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Prvo se vloži pri sodišču prve stopnje, ki je tudi pristojno za odločanje o njeni dovoljenosti, drugo pa se vloži pri Vrhovnem sodišču. Sodišče je pritožnikovo vlogo pravilno obravnavalo kot revizijo in jo v okviru preizkusa o njeni dovoljenosti zavrglo. Tudi v primeru, če bi tožnikovo vlogo obravnavali kot sestavni del predloga za dopustitev revizije, njegove navedbe zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti ne bi bile upoštevne.
7Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
(1) Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da taka ureditev ne predstavlja nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva (odločba Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, Uradni list RS, št. 54/2009).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 9. 2013Nazaj na vrh ↑