UPRS sklep III U 169/2011

Tožba se zavrže.

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Izola (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavezanki A.A. zaradi nedovoljene gradnje – izvedbe prizidka in povečanja terase na stanovanjskem objektu …, na parc. št. 757 k.o. … odmerila nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v višini 384,00 EUR. V obrazložitvi je organ prve stopnje navedel, da je v postopku izhajal iz inšpekcijske odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper št. 06122-3324/2008/16 z dne 22. 11. 2010, iz topografskega kartona Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Piran št. I-392/TK iz novembra 1961, iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb z dne 10. 4. 2006, vpogledal je v zemljiški kataster in kataster stavb ter v zemljiško knjigo, od Občine Izola je pridobil podatke o značilnostih območja, kjer je nedovoljena gradnja št. 351-152/2010-2 z dne 8. 12. 2010 ter seznanil tožnico s tem postopkom. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se organ prve stopnje sklicuje na določbo 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in na Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu plačila (v nadaljevanju Uredba).

Pritožbeni organ je tožničino pritožbo zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prvostopenjski organ predmetno gradnjo sicer napačno ovrednotil in da bi ob pravilnem vrednotenju bil znesek za degradacijo in uzurpacijo višji, kot je določen v izpodbijani odločbi. Vendar pritožbeni organ ni spreminjal prvostopenjske odločbe, ker bi bila le-ta spremenjena v škodo pritožnice in bi s tem prišla v slabši položaj, kot bi ga imela, če se ne bi pritožila.

V tožbi je tožnica prosila za odobritev obročnega odplačevanja z izpodbijano odločbo naložene obveznosti, in sicer zato, ker zaradi slabega premoženjskega stanja tega zneska ne zmore poravnati z enkratnim plačilom.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

Iz vsebine tožbe je razvidno, da tožnica odločbe prvostopenjskega organa ne izpodbija po vsebini, temveč prosi za odobritev obročnega odplačevanja nadomestila za degradacijo in uzurpacijo. Sodišče je z dopisom III U 169/2011-8 z dne 7. 9. 2012 tožnico pozvalo, da odpravi pomanjkljivosti tožbe v skladu z 31. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in jo opozorilo na posledice. Navedeni dopis tožnici ni bil vročen. Iz vročilnice izhaja, da je tožnica umrla.

Sodišče je s sklepom III U 169/2011-13 z dne 10. 10. 2012 postopek prekinilo (tč. I. izreka) ter zakonite dediče B.B., C.C., D.D., E.E. in oporočnega dediča F.F. pozvalo na prevzem postopka (tč. II. izreka). Sklep je pod I. točko izreka postal pravnomočen dne 13. 11. 2012, pod II. točko izreka pa je postal pravnomočen dne 10. 10. 2012. Sklep III U 169/2011-15 z dne 27. 11. 2012 o nadaljevanju postopka je postal pravnomočen dne 2. 1. 2013.

Oporočni dedič F.F. je dne 22. 10. 2012 sodišču odgovoril, da naj postopek zaključi in o zadevi odloči, zato ga je sodišče štelo kot pravnega naslednika pokojne A.A., ki nadaljuje navedeni postopek, in ga obravnavalo kot tožnika v tem upravnem sporu. Z dopisom III U 169/2011-16 z dne 13. 2. 2013 je sodišče tožnika pozvalo na dopolnitev tožbe, v skladu s prvim odstavkom 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ter ga opozorilo, da je dolžan pomanjkljivosti tožbe odpraviti v odrejenem roku in da bo sodišče v primeru, če pomanjkljivosti ne bo odpravil in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, tožbo zavrglo. Ker tožniku navedenega poziva ni bilo mogoče vročiti na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče (pisanje se je vrnilo z oznako: preseljen), se je vročitev tožniku opravila tako, da se je naveden poziv sodišča pritrdil na sodno desko sodišča (na sodno desko pritrjeno dne 1. 3. 2014 do dne 11. 3. 2013). Vročitev je bila tako opravljena v skladu s tretjim odstavkom 145. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Ker tožnik v roku, določenem v pozivu z dne 13. 2. 2013, pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, in ker sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, je bilo treba tožbo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavreči.