VSL sklep I Cp 2988/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Sodišče prve stopnje je razdružilo 25 nepravdnim strankam solastnih nepremičnih, in sicer tako, da je prvemu predlagatelju dodelilo v izključno last dve parceli, parc. št. 1202/0 k.o. x. pa v deležu 5626/10000; drugi predlagateljici pet parcel; tretji predlagateljici v izključno last štiri parcele, parc. št. 1202/0 k.o. x. pa v deležu 4374/10000; četrtemu predlagatelju je dodelilo v izključno last tri parcele; nasprotnima udeležencema pa ostalih deset parcel. Četrti predlagatelj mora drugemu nasprotnemu udeležencu izplačati 741,70 EUR, druga predlagateljica pa prvemu predlagatelju 431,90 EUR, prvi nasprotni udeleženki 2.181,00 EUR in drugemu nasprotnemu udeležencu 1.057,20 EUR.

Nasprotna udeleženca v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Menita, da odločitev o pripadnosti nepremičnin s parc. št. 1068/0, 669/22 in 669/23, vse k.o. x. ni pravilna. Predlagata, da se te nepremičnine dodelijo njima. Prvemu predlagatelju naj se namesto nepremičnine 1068/0 dodeli nepremičnina 1202 v celoti, nepremičnina 1359 pa do ½, preostala polovica pa tretji predlagateljici. Drugi predlagateljici pa naj se dodeli nepremičnina 1117, ki je bila dodeljena prvemu predlagatelju. Podredno predlagata, da se nepremičnina 1068 razdeli med njiju in prvega predlagatelja v skladu z njihovimi solastniškimi deleži. Prvostopenjskemu sodišču očitata, da je pri presoji v celoti ignoriralo pripadajoče solastniške deleže. Vsak predlagatelj ima več kot desetkrat manjši solastniški delež od njunega skupnega deleža. Spregled solastniških deležev pripisujeta napačni uporabi materialnega prava. Drugi odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) predvideva, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Sodišče prve stopnje pa v naravi ni delilo nobene sporne nepremičnine, temveč je vse nepremičnine, za katere so izrazili interes tako predlagatelji kot nasprotna udeleženca, v celoti dodelilo v last predlagateljem. Ves čas sta opozarjala, da imata po petem odstavku 70. člena SPZ prednost glede na velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Zakon predvideva tudi vrstni red kriterijev. Primarno je potrebno upoštevati velikost idealnih deležev. Podredno uveljavljata, da je pri dodelitvi v last treba upoštevati tudi dosedanji način rabe stvari. Nepremičnino parc. št. 1068 sta uporabljala oziroma izkoriščala več kot dvajset let, medtem ko predlagatelji za obdelovanje nepremičnin nikoli niso izrazili interesa. Sta tudi izključna investitorja gradnje kozolca na tej nepremičnini. Odstranitev kozolca bi bila v nasprotju s pravilom, da se z delitvijo ohrani vrednost stvari, kar izkazuje, da predlagatelj nima upravičenega interesa za pridobitev te nepremičnine. Pri skrbi za ohranitev velikosti te nepremičnine je bil predlagatelj povsem pasiven, kar je sodišče zanemarilo. Tudi po terciarnem kriteriju, to je potrebah solastnika, prvi predlagatelj ni upravičen do nepremičnine 1068. Izpovedal je, da bo z nepremičnino razpolagal, zato ni razloga, da bi se mu dodelila prav sporna nepremičnina. Nepremičnina leži bližje njunemu domu, kot domu prvega predlagatelja. Pri nepremičninah parc. št. 669/22 in 669/23, ki jih je dodelilo drugi predlagateljici, sodišče ni upoštevalo dosedanje rabe. Nepremičnini sta bili vse do spora s predlagatelji v njuni neposredni posesti, nato pa sta nepremičnine oddala v brezplačen najem. Na njih je že nekaj let posejana koruza, zato ne drži, da bi predlagateljica pridobila travnike, ki jih potrebuje za vzrejo konj. Sicer pa že nepremičnini 669/18 in 270/20 v skupni izmeri 7348 m2 zadostujeta drugi predlagateljici in njenemu možu za zatrjevane potrebe. Obstajajo druga primerna zemljišča, ki bi predlagateljici lahko služila za zadovoljitev potreb pri vzreji živali. Predlagata, naj se zadeva v primeru razveljavitve dodeli drugemu sodniku.

Prvi trije predlagatelji so na pritožbo odgovorili. Pritrjujejo odločitvi prvostopenjskega sodišča in razlogom zanjo, zato predlagajo višjemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Prvo sodišče je popolno in pravilno ugotovilo vsa za odločitev v tej nepravdni zadevi relevantna dejstva ter glede na ta pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je zelo natančno in jasno obrazložilo, tako da se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na pravilne razloge izpodbijanega sklepa. V odgovor na pritožbene navedbe pa poudarja:

Med udeleženci postopka ni bilo spora o tem, da je solastne nepremičnine mogoče fizično razdeliti. V primeru fizične delitve je materialnopravno izhodišče drugi odstavek 70. člena SPZ, ki določa, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. „Stvar“, ki se je delila v tem postopku, je 25 nepremičnin in predstavlja „del stvari“ posamezna že odmerjena parcela. V petem odstavku 70. člena pa SPZ ureja način civilne delitve, ki pride v poštev, če kateri od solastnikov predlaga, da se predmet razdelitve, namesto da bi se prodal, dodeli njemu, sam pa izplača druge solastnike; če pa se za tak način delitve poteguje več solastnikov, sodišče izbere enega in pri tem upošteva velikost deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov. V obravnavani zadevi noben od solastnikov ni bil zainteresiran za prevzem vseh nepremičnin, ki so predmet razdelitve, ob hkratnem izplačilu ostalih solastnikov. Torej ne gre za razdružitev solastnine po petem odstavku 70. člena SPZ.

V primeru fizične delitve po drugem odstavku 70. člena SPZ je pri presoji, kateremu od solastnikov se kaj dodeli, odločilen upravičen interes, kar je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče na 6. strani izpodbijanega sklepa zgoraj, vključno z navedbo sodne prakse. Upravičen interes je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine konkretnega primera. Z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča glede okoliščin primera, ki so relevantne za razdelitev solastnine v tej zadevi, drugostopenjsko sodišče v celoti soglaša. Do njih je prvo sodišče prišlo na podlagi 8. členu ZPP (ZPP se v nepravdnih postopkih uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) skladne, to je vestne in celostne dokazne ocene, ki je pritožba z ničemer ne omaje.

Solastniki imajo vedno (razen ob neprimernem času, ki pa se v tej zadevi ne zatrjuje) pravico zahtevati delitev stvari (69. člen SPZ). Če med njimi ni sporazuma, odloči kako se bodo solastne stvari razdelile sodišče, in sicer v primeru fizične delitve glede na upravičen interes, ki ga izkažejo. Pri ugotavljanju upravičenega interesa se upoštevajo tako okoliščine, ki se nanašajo na udeležence postopka, kot okoliščine glede predmeta delitve. V načelu je upošteven tudi dosedanji način rabe nepremičnin, ki so predmet delitve. Vendar pa v primeru kot je obravnavani, ko sta vse solastne nepremičnine do sedaj uporabljala oziroma izkoriščala (oddajala) le dva solastnika – nasprotna udeleženca, dosedanji način rabe pri fizični delitvi ne more biti odločilen. Nepremičnine so se namreč uporabljale v nasprotju s solastniškimi deleži. Predlagatelji so izkazovanje upravičenega interesa prilagodili velikosti svojih solastniških deležev. Nasprotna udeleženca pa s sklicevanjem na dosedanjo rabo nepremičnin dejansko hočeta pridobiti več nepremičnin, kot jima glede na njun delež pripada. Če več solastnikov izkazuje upravičen interes na istem delu nepremičnine, ki se deli, ga sodišče dodeli tistemu solastniku, ki izkazuje upravičen interes samo na tem delu, na ostalih pa ne. Konkretne predloge kaj naj se dodeli predlagateljem, sta nasprotna udeleženca podala šele v pritožbi. Na prvi stopnji sojenja se zato sedaj predlagani način delitve ni obravnaval. Ob takem stanju stvari je logična in materialnemu pravu skladna odločitev sodišča, da predlagateljem dodeli tiste parcele, za katere so izkazovali upravičen interes, ostale parcele pa nasprotnim udeležencem, ki so izkazovali upravičen interes za več nepremičnin, kot pa jim glede na solastniški delež pripadajo. Sodišče mora v prvi vrsti stremeti k temu, da vsak od udeležencev prejme v naravi toliko, kot mu pripada. Upoštevati mora, da dodeljene nepremičnine vrednostno v čim večji meri ustrezajo vrednosti solastnih deležev. Vse to je sodišče v obravnavani zadevi upoštevalo. Poleg tega pa tudi bližino parcel do doma posameznega udeleženca, medsebojno bližino parcel in njihovo zaokroženost ter raznovrstnost.

Prvi predlagatelj je izkazal upravičen interes za dodelitev parcele 1068/0 k.o. x., ker je to njegovemu domu najbližja parcela na kateri je možna pridelava hrane. Nasprotnima udeležencema so tudi dodeljena zemljišča, kjer je možna pridelava hrane in sta jih že do sedaj imela v posesti, vsaj posredni. Po v pritožbi danem predlogu nasprotnih udeležencev bi prvi predlagatelj po razdružitvi pridobil samo gozd, kar ni sprejemljivo. Izvedenca sta nepremičnine ocenila glede na sedanjo vrednost, kar v primeru parc. št. 1068/0 k. o. x. pomeni, da je bil v ocenjeni vrednosti nepremičnine zajet tudi kozolec. Pri delitvi solastne stvari se upošteva njihova vrednost v času delitve. Vlaganja posameznih solastnikov v nepremičnino in njihova prizadevanja za ohranitev vrednosti so sicer lahko upoštevna pri izkazovanju upravičenega interesa, vendar je to le ena od okoliščin, ki pa v obravnavanem primeru ne prevaga.

Kaj je bilo do sedaj posajeno na parcelah 669/22 in 669/23 za odločitev v okoliščinah konkretnega primera ni relevantno. Druga nasprotna udeleženka je izkazala, da se njena družina ukvarja s konjerejo. Ker ji pripada določen del nepremičnin, ki se delijo v tem postopku, izkazuje upravičen interes za tiste nepremičnine, ki jih bo lahko uporabljala v zvezi s konjerejo. To pa navedeni nepremičnini sta, saj ni potrebno, da se na njih še naprej prideluje koruza. Za parc. št. 1117 druga predlagateljica ni izkazovala interesa, zato je šele v pritožbi podan predlog nasprotnih udeležencev neutemeljen.

V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pa tudi nobenih uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov, taksativno naštetih v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni. Kot obrazloženo je odločitev o razdelitvi solastnih nepremičnin med udeležence materialnopravno pravilna. Tudi nobenih procesnih kršitev prvo sodišče ni zagrešilo. Zato je višje sodišče pritožbo nasprotnih udeležencev kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP in 37. členom ZNP).