VSK sodba Cpg 154/2012

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1 vzdržalo v celoti v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki glavnico 125.187,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.2.2009 do plačila in 36,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.6.2009 do plačila; II.) toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe plačati tožeči stranki 2.126,06 EUR stroškov spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njeno spremembo, torej zavrnitev tožbenega zahtevka. Trdi, da so krediti po sklenjenih kreditnih pogodbah še odprti in nezapadli. Navaja, da je bila sama investitor večjega gradbenega projekta v centru K., na katerem je bila tožeča stranka glavni izvajalec. Pravdni stranki sta redno usklajevali medsebojne terjatve in obveznosti, pa tudi obveznosti po kreditnih pogodbah niso sporne. V sklopu celotnega gradbenega projekta sta pravdni stranki pripravili presečni pregled medsebojnih terjatev in obveznosti, tako iz naslova obveznosti tožene stranke kot tudi iz naslova obveznosti tožeče stranke ter na novo določili določene datume zapadlosti, kar pomeni, da še ni potekel rok za izpolnitev obveznosti. Pravdni stranki sta 28.10.2010 podpisali Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, kjer sta v 2. členu določili moratorij v višini zneska 2.000.000,00 EUR – odlog plačila vseh pogodbenih obveznosti v vrstnem redu po posameznih pogodbah, med katerimi je v 2. točki 1. odst. 2. čl. navedena Kreditna pogodba brez pripadajočih obresti za znesek 125.187,78 EUR. Tako dogovorjeni moratorij se izteče po poteku roka 2 let in 9 mesecev od podpisa pogodbe, kar pomeni šele po 31.7.2013. V 3. čl. navedene pogodbe sta se pravdni stranki tudi dogovorili, da do izteka datuma moratorija tožena stranka ne bo izterjevala navedenih terjatev kot tudi ne unovčevala morebitnih zavarovanj.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sta pravdni stranki 16.11.2005 sklenili kreditno pogodbo, na podlagi katere je tožeča stranka toženi stranki izplačala 30.000.000,00 SIT (protivrednost 125.187,78 EUR), da je bil rok vračila kredita z aneksom št. 1 podaljšan do 31.3.2007 in da tožena stranka kredita ni odplačala. Pri tem je obravnavalo tudi trditve tožene stranke v smeri, da sta pravdni stranki na novo določili datum zapadlosti v plačilo in da rok za izpolnitev obveznosti še ni potekel, vendar je ugotovilo, da navedenih trditev tožena stranka ni konkretizirala, zanje tudi ni predložila nobenih dokazov, zaradi česar jih tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno ni upoštevalo.

Tožena stranka na novo v pritožbi trdi, da sta pravdni stranki 28.10.2010 podpisali Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, v kateri sta tudi za predmetno obveznost v znesku 125.187,78 EUR določili odlog plačila do 31.7.2013, kar pomeni, da navedeni znesek še ni zapadel v plačilo. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da četudi bi se štelo, da se zatrjevani odlog plačila nanaša (tudi) na obveznost, ki je predmet te pravde (kar pa bi bilo lahko vprašljivo, saj se v pritožbi omenja druga kreditna pogodba, le znesek je isti), teh trditev tožene stranke ne bi bilo mogoče upoštevati zato, ker gre za nedopustne pritožbene novote. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) namreč v 1. odst. 337. čl. določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odst. 286. čl. tega zakona. In ker tega pritožnik ni izkazal, navedenih pritožbenih trditev in priloženega dokaza (pogodbe) ni mogoče upoštevati.

Glede na gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 353. čl. ZPP, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.