VSK sodba Cpg 179/2012

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

S sklepom in izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: I.) umik tožbe za znesek 2.773,68 EUR vzelo na znanje in postopek v tem delu ustavilo; II.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. VL 1 vzdržalo v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek 9.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.5.0211 do plačila; III.) toženi stranki naložilo, da mora v roku 15 dni povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 1.033,19 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagana njeno spremembo, torej zavrnitev tožbenega zahtevka. Trdi, da je obrazložitev sodbe pomanjkljiva, saj sodišče ni navedlo vseh razlogov oziroma pravno relevantnih dejstev, ki bi utemeljevala njegovo odločitev. Sicer je ugotovilo, da sta stranki sklenili podizvajalsko pogodbo dne 8.3.2011, vendar pa ni konkretno navedlo višine in zapadlosti računa, zaradi česar sodba nima navedenih razlogov o odločilnem dejstvu, tako glede višine kot tudi glede zapadlosti terjatve. Dejstva glede višine in zapadlosti terjatve morajo biti v zadostni meri konkretizirana, in sicer tako v tožbenih navedbah kot tudi v obrazložitvi sodbe. Meni, da je sodba obremenjena s kršitvijo 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, iz nje pa tudi niso razvidna pravna pravila, na podlagi katerih je sodišče iz ugotovljenih dejstev sklepalo na pravno posledico v odločitvi, v smislu IV. odst. 324. čl. ZPP.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je bil sodni postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, konkretno računa št. 1 v znesku 12.373,68 EUR. Izvršilno sodišče je predlogu ugodilo in izdalo sklep o izvršbi. Slednjemu pa je tožena stranka, tedaj dolžnica, ugovarjala z edinim razlogom, češ da ni naročila zaračunane izdelave elaborata (geodetske storitve). Torej je bilo toženi stranki ves čas jasno, plačilo katerih del uveljavlja od nje tožeča stranka, v kakšni višini in s kakšno zapadlostjo terjatve v plačilo, tako da dejstev v navedeni smeri ni prerekala. Zato je ta dejstva sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za priznana (1. odst. 214. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP) in jih v obravnavani sodbi ni posebej izpostavljalo, ampak le povzelo v okviru povzemanja navedb pravdnih strank. Izpodbijana sodba vsebuje razloge za sprejeto odločitev, konkretno je v njej navedeno, da je šlo v obravnavanem primeru za opravljene geodetske storitve, ki jih je tožena stranka naročila in glede katerih je bila 8.3.2011 sklenjena podizvajalska pogodba, torej podjemna pogodba po 619. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), pri čemer pa pritožnica ne trdi, da je izostanek navedbe pravne podlage v izpodbijani sodbi, kakorkoli vplival na njeno pravilnost in zakonitost.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 353. čl. ZPP, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.