VSRS Sklep I R 80/2013

Predlog se zavrne.

1Med pravdnima strankama je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v teku pravdni postopek zaradi znižanja preživnine za mladoletnega toženca. Tožnik je 8. 4. 2013 vložil pritožbo zoper sodbo, s katero je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo tožbeni zahtevek. Hkrati je predlagal prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je zakonita zastopnica toženca zaposlena na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije kot zapisnikarica, občasno pa opravlja tudi delo vpisničarke. V okviru opravljanja dela nudi pomoč pri delu na Višjem sodišču v Ljubljani. Navedena okoliščina bi lahko vzbudila videz pristranskosti pri odločanju na pritožbeni stopnji s strani krajevno in stvarno pristojnega sodišča.

2Tožena stranka predlaga, naj Vrhovno sodišče predlog zavrne.

3Predlog ni utemeljen.

4Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dejstva, da je zakonita zastopnica toženca zapisnikarica na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, ki naj bi občasno nudila pomoč pri delu na Višjem sodišču v Ljubljani, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo na pritožbeni stopnji odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče, to je Višje sodišče v Ljubljani. Če obstajajo kakršnekoli osebne povezave med zakonito zastopnico toženca ter sodniki ali drugimi, zaposlenimi na Višjem sodišču v Ljubljani, je videz nepristranskosti sojenja mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve sodnika (70. člen ZPP) oziroma ustrezno organizacijo dela.

6Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.