UPRS sodba III U 101/2011

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod točko 1. odločila, da preneha veljati dovoljenje za gospodarski ribolov št. 73, izdano dne 19. 8. 2004, ki se nanaša na plovilo z registrsko številko X. in interno številko ..., katerega lastnik in uporabnik je tožeča stranka. Pod točko 2. je odločila, da preneha veljati dovoljenje za gospodarski ribolov št. 146, izdano dne 19. 8. 2004, ki se nanaša na plovilo z registrsko številko Y. in interno številko ..., katerega lastnik in uporabnik je tožeča stranka.

Iz obrazložitve izhaja, da je bilo ob pregledu dokumentacije ugotovljeno, da je tožeči stranki prenehal status samostojnega podjetnika posameznika. Iz uradnih evidenc, ki jih vodi Urad RS za pomorstvo, pa tudi izhaja, da je prenehala registracija oziroma namembnost ribiškega plovila z registrsko številko Y. in interno številko ... Upoštevaje navedena dejstva je tožena stranka ob upoštevanju 3. alinee in 8. alinee prvega odstavka 13. člena Zakona o morskem ribištvu ugotovila, da sta navedeni dovoljenji za gospodarski ribolov, izdani tožeči stranki, prenehali veljati.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je leta 2007 toženi stranki podala pisno vlogo za začasno mirovanje dovoljenja za gospodarski ribolov, saj je zaradi bolezni od leta 2007 aktivno vključena v različne postopke zdravljenja, ki še niso zaključeni. Njeno zdravstveno stanje ni tako, da bi bila sposobna opravljati dejavnost gospodarskega ribolova. Tožena stranka je očitno napačno razumela njeno vlogo in ugotovila, da sta dovoljenji prenehali veljati, kljub temu da je jasno navedla, da predlaga le začasno zadržanje veljavnosti dovoljenja. Glede na to, da je prepričana, da se ji bo zdravstveno stanje izboljšalo, sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da ji izda odločbo o začasnem mirovanju pravic.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika in dodatno navaja, da je dne 31. 1. 2007 res prejela vlogo tožnika za začasen preklic-deponiranje dovoljenja za gospodarski ribolov, vendar je tožnik dne 18. 7. 2007 podal novo vlogo za izdajo dovoljenja, tako je tožnik svoje dovoljenje za gospodarski ribolov ohranil aktivno. To, da se tožnik zaveda aktivnosti svojega dovoljenja pa dokazujejo tudi vloge tožnika z dne 8. 7. 2008 za izplačilo enkratne pomoči po Uredbi o enkratni pomoči ribičem, ki imajo dovoljenje za gospodarski ribolov in so izvajali gospodarski ribolov v letu 2007, prijava k udeležbi pri organiziranem izlovu zimskih jat cipljev v ribolovnih rezervatih v ribolovni sezoni 2008/09 z dne 11. 11. 2008 in vloga za izdajo posebnih dovoljenj za izlov cipljev v sezoni 2010/11 z dne 14. 11. 2010. Glede na navedeno je tožena stranka štela, da je dovoljenje tožnika aktivno vse do obvestila ribiškega inšpektorja z dne 17. 2. 2011.

V pripravljalni vlogi, ki jo je podal dne 10. 10. 2011, tožnik pojasnjuje, zakaj je zaprosil za mirovanje pravic iz gospodarskega ribolova, in pojasnjuje, da je zaradi ekstistenčne nuje moral zaprositi za dovoljenje za sezonski ribolov. Navaja še, da je svojo dejavnost redno vpisoval v ladijski dnevnik, ni pa usposobljen za vodenje administrativnih zadev, saj je le ribič, ki želi preživeti.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev, sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

Zakon o morskem ribištvu (v nadaljevanju ZMR-2) v 13. členu določa razloge za prenehanje veljavnosti dovoljenja za gospodarski ribolov. Tako v prvem odstavku v 3. alinee določa, da dovoljenje za gospodarski ribolov preneha veljati s prenehanjem samostojnega podjetnika posameznika, v 8. alinei pa tudi zaradi prenehanja registracije oziroma namembnosti ribiškega plovila. Veljavnost dovoljenja za gospodarski ribolov ob obstoju razlogov navedenih v prvem odstavku 13. člena po uradni dolžnosti z odločbo prekliče minister (tretji odstavek 13. člena ZMR-2).

Iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da je tožniku prenehal status samostojnega podjetnika posameznika. Glede na navedeno je dovoljenje tožeče stranke za gospodarski ribolov prenehalo veljati, zato je tožena stranka utemeljeno, na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 13. člena ZMR-2, izdala izpodbijano odločbo.

Ugovor tožeče stranke, da bi ji moralo biti dovoljenje za gospodarski ribolov le začasno zadržano ni utemeljen. ZMR-2 v 14. členu sicer predvideva začasen ali trajen odvzem dovoljenja za gospodarski ribolov, vendar le kot sankcijo v primeru hujših kršitev predpisov skupnosti, za katere je določen obvezen ukrep začasnega ali trajnega odvzema dovoljenja za gospodarski ribolov. Torej se lahko začasno ali trajno odvzame dovoljenje za gospodarski ribolov, kot sankcija tudi če nosilec dovoljenja sicer izpolnjuje pogoje za njegovo izdajo, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru.

Glede na navedeno je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena.