VSRS Sklep II Ips 89/2013

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničino revizijo zoper sodbo z dne 15. 3. 2001 in zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1644/2011 z dne 6. 12. 2011.

2Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zoper sklep o zavrženju revizije zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3Tožnica je zoper sklep sodišča druge stopnje na Vrhovno sodišče Republike Slovenije vložila pravno sredstvo, ki ga je sama naslovila kot „pritožba zoper sodbo z dne 15. 3. 2011 in sklep z dne 6. december 2011 opr. št. P 348/2002, sklep I Cp 392/2012“. Po vsebini gre očitno za revizijo zoper pravnomočen sklep o zavrženju revizije (tretji odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ključni razlog za vložitev navedenega pravnega sredstva je, pojasnjuje, v tem, da je imela pravico do revizije, pa ji sodišče ni odobrilo brezplačne pravne pomoči, češ, da je verjetnost, da bo z njo uspela, manjša od verjetnosti neuspeha revizije, saj ni predlagala nadaljevanja postopka v roku enega meseca. Sicer pa sama za vložitev revizije ni potrebovala pravne pomoči odvetnika, pač pa ga je zahtevalo sodišče. Zato ji je bilo dolžno odobriti brezplačno pravno pomoč in ker tega ni storilo, ji je kršilo pravico do „zakonite pravde“.

4Revizija ni dovoljena.

5V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). To pomeni, da jih tudi sama ne more opravljati. Izjema velja le v primeru, če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).

6Tožeča stranka je v nasprotju s prej navedenimi procesnimi predpisi vložila laično revizijo, pri tem pa ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Ker nima postulacijske sposobnosti, je revizija nedovoljena.

7Nedovoljeno revizijo revizijsko sodišče po določbi 377. člena ZPP zavrže. Tako je moralo ravnati tudi v konkretnem primeru.