VSL sodba PRp 124/2013

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe spremenilo odločbo o prekršku prekrškovnega organa Ministrstva za notranje zadeve, Inšpektorata RS za notranje zadeve po uradni dolžnosti in postopek o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe zaradi prekrškov po tretjem odstavku 11. člena Uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah (UR-OOSVJ) in po 5. alineji prvega odstavka 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Odločilo je še, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo prekrškovni organ.

3Višje sodišče ugotavlja, da je pritožba prekrškovnega organa pravočasna in tudi dovoljena, saj je bil postopek pri sodišču prve stopnje ustavljen, poleg tega pa uveljavlja pritožnik glede na vsebino pritožbe dovoljen razlog.

4Prekrškovni organ v pritožbi navaja, da je izrek odločbe razumljiv in ga je mogoče preizkusiti. Konkretno in razumljivo so opisani vsi znaki prekrškov po tretjem odstavku 11. člena UR-OOSVJ in po 5. alineji prvega odstavka 38. člena ZIN ter po drugem odstavku 38. člena ZIN. Izrek odločbe o prekršku z dne 20. 12. 2012 ne more biti nerazumljiv v 5. alineji prvega odstavka, kot ugotavlja sodišče, saj navedeni izrek odločbe nima 5. alineje prvega odstavka. Z inšpekcijskima nadzoroma so bile ugotovljene številne kršitve in nepravilnosti, ki jih storilca nista odpravila, zato je bila dne 9. 9. 2011 izdana odločba za odpravo kršitev do 17. 10. 2011. Po pregledu odgovora z dne 26. 9. 2011 in priložene dokumentacije je inšpektor ugotovil, da storilca nista realizirala vseh z odločbo odrejenih ukrepov, zato ju je z obvestilom z dne 18. 11. 2011 pozval, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah prekrškov. Inšpektor je po pregledu dokumentacije, ki je bila priložena k izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, ugotovil, da pravna oseba ni realizirala četrtega ukrepa iz odločbe z dne 9. 9. 2011, načrta varovanega objekta in območja ni izdelala v predpisanem merilu 1:500. Storilca sta v zahtevi za sodno varstvo navedla, da je pravna oseba izdelala skico varovanega objekta in območja v predpisanem merilu 1:500 (format A3) in da je prekrškovnemu organu skupaj z drugimi dokazili posredovala navedeno skico v predpisanem merilu, ki je bila pomanjšana na A4 format in tako prilagojena celotnemu formatu načrta; prava skica, torej tista, iz katere je bila narejena prilagoditev na format A4 in je narisana v merilu 1:500, pa se že ves čas nahaja v varnostnem načrtu lokala KK . Inšpektor ni sledil tem navedbam storilcev v zahtevi za sodno varstvo, po primerjavi skice, ki je bila priložena zahtevi za sodno varstvo, s pomanjšano skico, ki je bila priložena izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, je jasno razvidno, da ne gre za isto skico, ki naj bi bila pomanjšana, saj sta skici različni. Storilca pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe nista spoštovala z odločbo z dne 9. 9. 2011 odrejenih ukrepov inšpektorja in nista poskrbela, da bi bil načrt varovanja za lokal KK v odrejenem roku (do 17. 10. 2011) izdelan skladno z elementi predpisanimi v 6. členu UR-OOSVJ, zato je inšpektor pravilno odločil, kot je navedeno v izreku odločbe o prekršku z dne 20. 12. 2011. Prekrškovni organ višjemu sodišču predlaga, da ugodi pritožbi in razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno odločanje.

5Pritožba ni utemeljena.

6Iz izreka in obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje postopek o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena, ker je ob preizkusu odločbe o prekršku po uradni dolžnosti ugotovilo, da je podana kršitev iz 5. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1, saj je izrek odločbe nerazumljiv, zato dejanji opisani v odločbi nista prekršek. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da zajema izrek odločbe o prekršku zgolj abstraktni opis in ne konkretizacije dejanskih stanov pravni in odgovorni osebi pravne osebe očitanih prekrškov. Po določbi tretjega odstavka 56. člena ZP-1 mora izrek odločbe o prekršku obsegati med drugim tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek. Iz kratkega opisa prekrška morajo biti razvidni zakonski znaki prekrška, način storitve in odločilne okoliščine. Le tak izrek odločbe o prekršku je lahko razumljiv in popoln. V obravnavanem primeru pa prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku v opisu dejanja prekrška iz tretjega odstavka 11. člena UR-OOSVJ ni navedel, v skladu s katerimi predpisanimi elementi iz 6. člena UR-OOSVJ ni bil izdelan načrt varovanja oziroma kateri elementi so manjkali. Prekrškovni organ tudi v opisu dejanja prekrška iz 5. alineje prvega odstavka 38. člena ZIN ni konkretiziral, katerih z odločbo z dne 9. 9. 2011 odrejenih ukrepov inšpektorja pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe nista spoštovala. Pritrditi je navedbam prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da ne zadošča zgolj navedba prekrškovnega organa v obrazložitvi odločbe o prekršku, da je inšpektor po pregledu dokumentacije ugotovil, da storilca še vedno nista realizirala vseh ukrepov odrejenih z odločbo z dne 9. 9. 2011, saj nista realizirala 4. ukrepa iz odločbe z dne 9. 9. 2011; skico varovanega objekta in območja nista izdelala v predpisanem merilu 1:500. Zakonski znaki prekrška morajo biti konkretizirani oziroma opisani v izreku odločbe o prekršku, ki edini postane pravnomočen, in ne le v obrazložitvi. Pomembno je namreč, da abstraktni zakonski znaki prekrškov ter določbe predpisov o prekrških, ki so uporabljene, izhajajo iz konkretiziranih opisov storilčevih dejanj, brez takšne konkretizacije storilcu ni omogočena učinkovita obramba. Prekrškovni organ bi tako moral v izreku odločbe o prekršku v opisu prekrška iz tretjega odstavka 11. člena UR-OOSVJ navesti, da skica varovanega objekta in območja (ki je v skladu s 6. členom UR-OOSVJ eden od predpisanih elementov načrta varovanja) ni bila izdelana v predpisanem merilu 1:500, pri opisu prekrška iz 5. alineje prvega odstavka 38. člena ZIN pa bi moral navesti, da pravna oseba in odgovorna oseba nista spoštovala z odločbo z dne 9. 9. 2011 naloženega ukrepa iz 4. točke odločbe, saj drugega elementa načrta varovanja za lokal KK, to je skice varovanega objekta in območja, nista izdelala v predpisanem merilu 1:500. Glede na navedeno je tako pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je izrek odločbe o prekršku nerazumljiv, saj ne zajema konkretizacije dejanskih stanov očitanih prekrškov. Ker tako dejanji opisani v izreku odločbe o prekršku, nista prekršek, pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku pa ni mogoče sanirati s sodbo, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne, je sodišče pravilno ustavilo postopek o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

7Višje sodišče je zato zavrnilo pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.