VSL sodba I Cpg 995/2011

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 4. točki izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 27636/2008 z dne 22. 5. 2008 v dajatvenem in stroškovnem delu izreka (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 4.469,04 EUR z obrestmi (2. točka izreka). V preostalem delu je tožbo zavrglo (3. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (4. točka izreka).

2Tožena stranka je zoper 2. in 4. točko izreka sodbe pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopanje v 2. točki izreka spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, v 4. točki izreka pa ustrezno spremeni, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo zneska 4.469,04 EUR z obrestmi, ker je ugotovilo, da iz računa št. 06300000076, ki glasi na znesek 10.126,95 EUR in iz predloženih plačil s strani tožene stranke dejansko izhaja, da je tožena stranka ta račun plačala le deloma in da je zahtevek tožeče stranke po preostanku plačila utemeljen. Med drugim je ugotovilo, da tožena stranka vsebini računa ni ugovarjala.

6Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da se ni opredelilo do trditev tožeče stranke, ki jih je podala v vlogi z dne 18. 11. 2010, da je prihajalo med pravdnima strankama do različnega knjiženja plačanih računov, da tožena stranka računov ni plačevala od najstarejšega proti novejšemu, ampak je izpuščala določene datumsko starejše račune, medtem ko je tožeča stranka s prejetimi plačili zapirala najstarejše terjatve.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se prvostopenjsko sodišče do navedenih trditev tožeče stranke sicer res ni izrecno opredelilo, vendar navedeno na pravilnost odločitve ni vplivalo. Tožeča stranka je namreč v vlogi z dne 26. 6. 2008 pojasnila, da je po tem, ko je ugotovila, da je tožena stranka poravnavala račune tako, da je nekatere izpustila ter plačala račune s kasnejšim datumom, v svojih poslovnih knjigah ponovno preverila natančnost knjiženja. Pri tem je ugotovila, da je njeno računovodstvo knjižilo prejeta plačila po vrsti tako, kot so terjatve nastajale, torej od najstarejših dalje. Dolžnik je resnično vselej navedel številko bremepisa, na katerega se je posamezno plačilo nanašalo in torej opravil izbiro v smislu prvega odstavka 287. člena OZ. Zato je upnik vse vknjižbe plačil dolžnika, ponovno, natančno opravil v skladu z navedbami številk bremepisov, kot jih je določil dolžnik. Zato je dne 20. 5. 2008 umaknil tožbo v pravdnem postopku IX Pg 2478/2007, nato pa vložil nov predlog za izvršbo, za isti znesek, vendar v skladu z novo odprtimi postavkami iz računov, kot so navedeni zgoraj.

8Tožena stranka v vlogi z dne 9. 9. 2010 na navedbe tožeče stranke o uskladitvi načina knjiženja s toženo stranko, ni konkretno odgovorila. Navedla je le, da tožeča stranka v predlogu za izvršbo ni navedla prave vrednosti računa in dejstvo, da je le-ta delno plačan, da pa je prepričana, da je tožniku poplačala tudi vtoževani preostanek. Vendar za predložitev listinskih dokazov, zaradi vmesnega prehoda na novo informacijsko tehnologijo ter menjave računovodskega servisa, upoštevajoč dejstvo, da je dokumentacija v zvezi s tožnikom kot neaktivnim bivšim poslovnim partnerjem arhivirana, potrebuje več časa.

9Tožena stranka dokazov o plačilu preostanka vtoževanega računa do konca postopka ni predložila, kar je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče. Niti ni pojasnila, na kakšen način naj bi poravnala preostanek vtoževanega računa. Prav tako ni uspela izpodbiti trditev tožeče stranke, da je naknadno opravila vknjižbe opravljenih plačil v skladu z navedbami tožene stranke.

10Ob povedanem se odločitev prvostopenjskega sodišča izkaže kot pravilna.

11Pritožbeno sodišče ni našlo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Očitana kršitev pa na pravilnost odločitve ni vplivala.

12Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).