VSL sodba II Cp 453/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je toženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki plačati 1.191,40 EUR s pripadajočimi obrestmi in ji povrniti 978,04 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec. V pritožbi navaja, da navedbe sodišča in tožeče stranke niso resnične. Tožeča stranka je montažo oken odpovedala, ko so bila ta že narejena in pripravljena za montažo. Toženi stranki je s tem nastala škoda. Do montaže ni prišlo, ker tožeča stranka ni plačala razlike do polne cene. Pogoj za montažo je bil plačilo celotne kupnine. S sedanjima tožnikoma ni v nobenem poslovnem razmerju. Predlaga razveljavitev sodbe in povrnitev stroškov postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pravna prednica tožnikov pri toženi stranki naročila izdelavo in montažo oken in da je dne 27. 2. 2007 plačala avans v znesku 1.180,00 EUR. Rok dobave in montaže oken je bil s toženo stranko dogovorjen od šest do osem tednov od vplačila avansa. Tožena stranka je večkrat najavila montažo oken, vendar do nje ni prišlo. Dne 21. 9. 2007 sta tožeča in tožena stranka sklenili sporazum o razdrtju pogodbe, toženec pa se je zavezal tožeči stranki vrniti prejeti avans. Na podlagi teh dejstev, ob uporabi 111. člena Obligacijskega zakonika, ki določa učinke razdrte pogodbe (povrnitev škode in vrnitev prejetega), je toženi stranki sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 1.191,40 EUR s pripadajočimi obrestmi. Odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5Neutemeljena je pritožbena navedba, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno.

Da so bila okna narejena in pripravljena za montažo, iz izvedenih dokazov ne izhaja.

Da je bila pogodba o delu sporazumno razdrta in da se je toženec tožeči stranki zavezal vrniti prejeti avans, izhaja iz izpovedi M. U. Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da izpovedi ne bi verjelo. Toženec je samo sporočal, kdaj bo dobavil in montiral okna, tega pa ni nikoli izpolnil.

Tožnika sta dediča po pokojni U. S., sta univerzalna pravna naslednika in iz tega razloga vstopata v vsa njena pravna razmerja. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da mu tožnika nista nič plačala in da zato z njim nista v nobenem poslovnem razmerju.

Pritožba toženca je neutemeljena in jo je bilo kot tako zavrniti ter potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).