VSK sklep II Ip 331/2012.

Pritožbi upnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka izreka) spremeni tako, da se zavrne ugovor prvega dolžnika zoper sklep z dne 8.4.2011.

Prvi dolžnik mora v roku 8 dni povrniti upniku stroške pritožbenega postopka v znesku 37,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ugodilo ugovoru prvega dolžnika zoper sklep z dne 8.4.2011 in ta sklep razveljavilo v delu, ki se nanaša na tega dolžnika (B.B.), ter postopek v tem delu ustavilo; 2.) zavrnilo zahtevo prvega dolžnika za povrnitev stroškov ugovornega postopka; prvemu dolžniku naložilo, da mora v 8 dneh upniku povrniti stroške ugovornega postopka v višini 145,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Proti navedenemu sklepu je smiselno v delu, v katerem je bilo ugovoru prvega dolžnika ugodeno, upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo, predlagal njegovo spremembo, torej zavrnitev ugovora in uveljavljal povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Uvodoma izpostavlja, da je izrek sklepa v prvi točki nerazumljiv in da je že zato treba izpodbijani sklep razveljaviti. Trdi, da je sodišče pravno podlago napačno uporabilo (442. čl. ZFPPIPP), saj ni pravilno stališče sodišča, da je za nadaljevanje izvršbe zoper aktivnega družbenika odločilno le dejstvo, kdo je v času izbrisa družbe vpisan v sodnem registru kot družbenik. Iz 6. odst. 442. čl. izhaja, da za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo tudi aktivni družbeniki, katerim je položaj družbenika prenehal pred izbrisom pravne osebe, pri čemer odgovarjajo zgolj za obveznosti, nastale do njihovega izstopa. Prvi dolžnik je v ugovoru zatrjeval in dokazal, da je iz družbe izstopil 2.3.2010, medtem ko je bila družba iz sodnega registra izbrisana 26.10.2010, torej dobrih sedem mesecev kasneje. Status družbenika v trenutku izbrisa družbe iz sodnega registra ni pogoj za odgovornost za neplačane obveznosti izbrisane družbe. Prvi dolžnik je v izbrisani družbi imel 50 % poslovni delež in je bil hkrati direktor, kar pomeni, da je bil aktivni družbenik in je tudi imel možnost vplivati na njeno poslovanje, iz družbe pa je izstopil po tem, ko je upnikova terjatev že zapadla. Glede na to meni, da dolžniku z ugovorom ni uspelo izpodbiti zakonske domneve iz 442. čl. ZFPPIPP.

Pritožba upnika je utemeljena.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bil prvotni dolžnik, družba G. d.o.o., dne 26.10.2010 izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur.l.RS št. 126/2007 s sprem.), prvi dolžnik pa je iz navedene družbe izstopil 2.3.2010. Glede na navedene časovne okvire je bil v času izstopa prvega dolžnika iz družbe oziroma v času njenega izbrisa iz sodnega registra, že v veljavi 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP (novela A, od 12.6.2009) v besedilu, po katerem odgovarja aktivni družbenik, ki mu je prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, za tiste njene neplačane obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika, ravno tako pa sta veljala tudi 1. in 2. točka 7. odst. 442. čl. ZFPPIPP, po katerih je aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje. Glede na to je ob upoštevanju upnikovih trditev, da je imel prvi dolžnik v družbi položaj aktivnega družbenika, saj je bil imetnik 50 % poslovnega deleža, in je bil njen direktor, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo navedene zakonske določbe, ko je zaključilo, da je pomembno zgolj dejstvo, da prvi dolžnik ob izbrisu družbe ni bil več njen družbenik. Zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeniti tako, kot je navedeno v izreku (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Hkrati je na podlagi 5. odst. 38. čl. ZIZ odločilo, da mora prvi dolžnik povrniti upniku stroške pritožbenega postopka v znesku 37,15 EUR (nagrada za redno pravno sredstvo s stroški in DDV) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.