VSRS Sodba VIII Ips 94/2012

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 9079863 z dne 24. 8. 2009 in 2. 10. 2009, za novo odmero pokojnine in za sprejem nove odločbe o odmeri pokojnine. Ugotovilo je, da od zneskov, za katere je tožnikov delodajalec izdal lastninske certifikate, prispevki niso bili plačani, zato ti zneski ne morejo predstavljati osnove za odmero pokojnine.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da prejemkov, od katerih prispevki niso plačani, ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče spregledalo odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-392/89 z dne 10. 7. 2002. Upoštevati bi moralo tudi to, da prispevki niso bili plačani zaradi ravnanja tožene stranke, ki plačila ni hotela sprejeti. Lastninski certifikati, s katerimi je prejel določeno število delnic svojega delodajalca G. d.d., imajo značaj plače, saj so bili izdani zaradi neizplačanih delov plač v letih 1990, 1991 in 1992. Tako je sodišče ugotovilo tudi v primeru V. M., ki je v identičnem sporu pred sodiščem uspel. Zato predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev zahtevku.

4Revizija ni utemeljena.

5Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

7Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 6. 9. 2009 priznana pravica do starostne pokojnine. V pokojninsko osnovo zneski, ki jih je tožnik prejel v obliki lastninskih certifikatov za leta 1990, 1991 in 1992, niso bili všteti, ker od njih niso bili plačani prispevki. Tožena stranka je 28. 9. 2009 opravila revizijo in ugotovila, da zneski iz lastninskih certifikatov niso imeli narave plače in se po takratnih predpisih od teh zneskov niso plačevali prispevki. V postopku zaslišana priča, vodja obračuna plač pri tožnikovem delodajalcu je izpovedala, da v dokumentih ni izkazanih podatkov, da so bili zneski iz certifikatov za navedena leta priznani iz naslova zaostankov plač, medtem ko so imeli zneski, ki so bili v obliki certifikatov izplačani za leti 1993 in 1994, naravo plače in so bili od njih tudi plačani prispevki.

8Na ugotovljeno dejansko stanje je revizijsko sodišče vezano. Po četrtem odstavku 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS št. 106/99 in naslednji) se za izračun pokojninske osnove vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšani za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Pogoj, da se posamezen prejemek, tudi če je to plača, všteje v pokojninsko osnovo, so plačani prispevki. Če prispevki niso plačani, se prejemek ob odmeri pokojnine v osnovo za odmero ne more všteti.

9Revizija se neutemeljeno sklicuje na zadevo tožnika V. M., ki je bil zaposlen pri istem delodajalcu in ki mu je sodišče priznalo pravico do vštetja zneskov, ki jih je prejel v obliki lastninskih certifikatov v letih 1990, 1991 in 1992, v pokojninsko osnovo (sodba VS RS VIII Ips 261/2008 z dne 25. 5. 2010). V tem primeru je bilo namreč ugotovljeno, da so bili prispevki, čeprav šele v letu 2003, od navedenih zneskov plačani. Zato jih je bilo mogoče všteti v pokojninsko osnovo.

10Glede na navedeno revizijsko sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.