VSRS Sklep I R 22/2013

Predlog se zavrne.

1Tožeča stranka je 24. 1. 2012 vložila zoper toženca tožbo zaradi motenja posesti in predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je s sklepom P 30/2012 z dne 9. 2. 2012 predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2748/2012 z dne 7. 11. 2012 je bil sklep prvostopenjskega sodišča v zvezi z začasno odredbo razveljavljen in zadeva vrnjena temu sodišču v nov postopek.

2Tožnik je 30. 1. 2013 vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Okrajnega sodišča v Kranju. Navedel je, da je od vložitve tožbe minilo že več kot eno leto. Za začasno ureditev nemogočega stanja na terenu je tožeča stranka podala predlog za izdajo začasne odredbe, ki še vedno ni izdana. Tožeča stranka zato sumi, da tožena stranka vpliva na Okrajno sodišče v Kranju z namenom zavlačevanja tožbenega postopka in postopka zavarovanja z začasno odredbo. Ta sum potrjujejo tudi okoliščine v tožbenem postopku, ki meri na povrnitev prejšnjega stanja in ki bi moral biti hiter, saj je bil prvi narok za glavno obravnavo prestavljen že štirikrat. Tožeča stranka poudarja, da je tožena stranka zelo vplivna na območju kraja, saj je lastnik večje družbe, ki izvaja gradbena dela v številnih projektih, ki so financirana iz javnih sredstev.

3Tožena stranke je odgovorila na predlog in predlagala njegovo zavrnitev. Navedla je, da so trditve v predlogu zavajajoče. Sodišče ne zavlačuje postopka. Nerealno je, da bi zgolj dejstvo, da je toženec lastnik gospodarske družbe, vplivalo na to, kako hitro poteka sodni postopek. Te trditve so nedokazane, neresnična in lažno zatrjevana pa je trditev, da toženčeva gospodarska družba sodeluje v projektih, ki so financirani iz javnih sredstev.

4Predlog ni utemeljen.

5Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

6Tožnik se ne sklicuje na smotrnost postopka pred drugim sodiščem, temveč utemeljuje predlog s trditvami, ki naj bi utemeljevale tehtni razlog za delegacijo. Po presoji Vrhovnega sodišča pa te trditve ne držijo ali niso izkazane. O predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe je bilo v kratkem času po njegovi vložitvi odločeno, sklep pa je bil 7. 11. 2012 s strani pritožbenega sodišča razveljavljen in zadeva 14. 11. 2012 vrnjena pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kranju. To sodišče z odločanjem v tej zadevi ni zavlačevalo, saj je bil narok z ogledom nato razpisan štirikrat in preklican zaradi vremenskih razlogov, zaradi bolezni sodnice in po enkrat na prošnjo tožeče ter tožene stranke. Nadaljnje trditve o toženčevem vplivu na sodišče pa niso z ničemer izkazane in so zato neupoštevne. Vrhovno sodišče zato zaključuje, da ni podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča in je predlog za delegacijo zavrnilo.