VSL sodba I Cp 973/2012

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške za odgovor na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 18.754,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 12. 2009 do plačila. Toženo stranko je obsodilo na plačilo pravdnih stroškov v višini 2.725,67 EUR.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge, sklicuje pa se tudi na kršitev ustavnih pravic. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi sodišče nepravilno uporabilo določbo 285. člena ZPP (1), saj naj bi se v svoji obrazložitvi ne opredelilo do vseh navedb in ponujenih dokazov tožene stranke. Neraziskane naj bi ostale navedbe tožene stranke o tem, da je vprašljiva istovetnost podpisa na pogodbi o poroštvu, zaradi česar ni mogoče trditi, da je bilo z dovolj visoko verjetnostjo dokazano dejstvo, da je tožena stranka v konkretnem postopku pasivno legitimirana. Kršitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva pa naj bi bila podana zato, ker v izpodbijani odločbi niso podani razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni. Pritožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa naj jo samo spremeni in zahtevek zavrne.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki. Ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Bistvo pritožbenih navedb je, da naj bi sodišče kršilo določbo 285. člena ZPP, to je določbo o materialnem pravdnem vodstvu. To pritožbeno stališče pa je napačno.

6Materialno procesno vodstvo, sodna razjasnjevalna oblast (2) ali odprto sojenje (3), je metoda sojenja (vodenja) postopka, ki omogoča, da se ostala procesna (tudi ustavno procesna) načela znajdejo v ustreznem medsebojnem sorazmerju. Materialnopravdno vodstvo pa nikakor ne pomeni, da sodišče dejstva ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodišče je zgolj pooblaščeno, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev. Zato ne gre za izjemo od razpravnega načela, marveč za njegovo korekcijo. Ta korekcija je potrebna zaradi zagotovitve ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Procesna načela in pravice, med katerimi je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje so: razpravno načelo, pravica do kontradiktornosti, načelo sodniške nepristranosti ter pravica do učinkovitega sodnega varstva. Potreba po razjasnjevalni oblasti sodišča bo zato največja pri dopolnjevanju trditvenega gradiva. Nastopila bo predvsem tedaj, ko je upoštevna normativna zgradba kompleksna, ko so stranke zavedene s predhodno diagnozo pravnega spora, ki jo je imelo pred očmi sodišče, pa jo je kasneje predrugačilo, ali tedaj, ko sodišče namerava odstopiti od ustaljene sodne prakse.

7Pritožbeni preizkus v obravnavani zadevi pokaže, da je očitek kršitve 285. člena ZPP vsebinsko bolj ali manj prazen. Edino konkretizirano oprijemališče se nanaša na reševanje dejanskega vprašanje pristnosti porokovega podpisa. A to dejansko vprašanje je sodišče obravnavalo (in pri tem pravilno porazdelilo tudi dokazno breme). Tožeča stranka je namreč s predložitvijo listin dokazno breme prevalila na toženo stranko. Ta pa glede na svoje navedbe glede neistovetnosti podpisa na pogodbi ni ponudila dokazov oziroma je dokazni predlog umaknila.

8Sodišče tožene stranke (ki jo je zastopa kvalificiran pooblaščenec) tudi ne bi bilo dolžno posebej pozivati, naj v dokaz svojih dejanskih navedb predlaga ustrezen dokaz z izvedencem grafološke stroke. Dokaz za to je navsezadnje že to, da je tak dokazni predlog tožena stranka sprva predlagala. To, da je tožena stranka dokaz z grafologom kasneje umaknila, je stvar njene procesne dispozicije. Neizvedba tega dokaza tako ni posledica kakšne presenetljive materialnopravne ali procesnopravne norme, ki bi je sodišče ne razkrilo, marveč posledica načina toženčevega pravdanja. Razlaga 285. člena ZPP, za kakršno se zavzema pritožnik, bi izničila temeljno načelo pravdnega postopka – razpravno načelo.

9Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Dejansko stanje je bilo ugotovljeno z razpoložljivimi procesnim gradivom. Sicer pa je ta pritožbena navedba nekonkretizirana in je pritožbeno sodišče, ki na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanje ne pazi po uradni dolžnosti, niti ne more preizkusiti. Povsem prazen je tudi pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava. Enako velja glede očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba namreč vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti. Na nekonkretiziran pritožbeni očitek drugačnega odgovora pritožbeno sodišče pritožniku ne more dati. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da je bil toženec prizadet v svojih ustavnih procesnih pravicah. Toženec je imel možnost sodelovanja v postopku. Ta možnost mu ni bila zmanjšana s kakšno skrito kompleksno pravno normo, zaradi katere bi ne mogel učinkovito izrabiti svoje pravice do sodnega varstva in do enakega varstva pravic.

10Ker je pritožba neutemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je v skladu s pooblastilom iz 353. člena ZPP pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

11Ker tožeča stranka z vložitvijo odgovora na pritožbo ni mogla v ničemer spremeniti svojega pravnega položaja, je bila vložitev odgovora na pritožbo za pravdo nepotrebna. V skladu s 155. členom ZPP zato pritožbeno sodišče teh stroškov tožeči stranki ni priznalo.

-----------------------------------------

(1)Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo ter poznejše spremembe)

(2)Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, Ljubljana 1961, stran 63

(3)Siniša Triva, Esej o otvorenem pravosuđenju, Novo parnično procesno pravo, Zagreb 1977, stran 209- 225