VSRS Sklep I Up 398/2012

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (1. točka izreka) in odločilo, da se zahteva za povrnitev stroškov postopka odloži do končne odločitve (2. točka izreka). Tožnika sta vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe v zvezi s tožbo, s katero izpodbijata odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3434/2009/12 z dne 2. 8. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 0612-402/2011-2 z dne 21. 5. 2012.

2Po presoji sodišča prve stopnje tožnika z navedbami v zahtevi za izdajo začasne odredbe nista izkazala težko popravljive škode, ki je pogoj za morebitno izdajo začasne odredbe za zadržanje akta, ki ga izpodbijata v upravnem sporu. Zgolj navajanje možnih posledic, ki bi z izvršitvijo ukrepa (ustavitev gradnje ter odstranitev podpornega zidu in betonske plošče) lahko nastale, ne zadostuje za izdajo začasne odredbe. Za izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe tudi ne zadostuje njuna navedba, da bi vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje terjalo velika finančna sredstva. Tožnika bi morala konkretizirati tako nastanek škode, kakor tudi, da bi bila škoda, ki bi jima nastala, težko popravljiva.

3Tožnika v pritožbi predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uveljavljata tudi stroške pritožbenega postopka. Menita, da sta v zahtevi za izdajo začasne odredbe jasno navedla, da bi jima z odstranitvijo podpornega zidu nastala težko popravljiva škoda. Podporni zid je bil postavljen prav zaradi preprečitve drsenja zemlje in plazu z zgornje višinske parcele na njuno parcelo. Izkazalo se je namreč, da je na navedenem območju drsenje zemlje zelo pogost pojav, ki pa ga pristojne institucije niso sanirale. Svoji zahtevi za izdajo začasne odredbe sta priložila tudi strokovno mnenje gradbenega inženirja, iz katerega nedvoumno izhaja, da gre v obravnavanem primeru za objekt, ki kot tak zagotavlja ustrezno varnost glede na možnost dodatnega plazenja zaledne brežine in s katerim se torej zagotavlja ustrezna mehanska varnost in stabilnost ter odpornost. Z odstranitvijo zidu pa bo ponovno prišlo do plazenja zemljine iz zgornje parcele na njuno spodnjo parcelo. Tako je nedvoumno izkazano, da bi z odstranitvijo podpornega zidu prišlo do zemeljskega plazu in s tem so tudi izkazane morebitne posledice oziroma težko popravljiva škoda.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5Pritožba ni utemeljena.

6Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje je po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ključni vsebinski zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe, s katero se bi odložila izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, možnost nastanka težko popravljive škode, ki bi jo tožeča stranka utegnila utrpeti z izvršitvijo tega akta.

7V obravnavani zadevi sta tožnika zahtevala izdajo začasne odredbe za zadržanje izvršitve odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, s katero jima je med drugim odredil takojšnjo ustavitev gradnje betonskega podpornega zidu na parc. št. 15 k. o. ..., grajenega v tlorisni obliki črke U v dolžini krakov 5,55 m x 24,7 m x 3,05 m, maksimalne višine 2,75 m in debeline 0,25 m ter armirane betonske plošče, dimenzije 10,05 m x 8.05 m in debeline 0,2 m. Inšpektor je odredil tudi odstranitev navedenih nelegalnih gradenj in opozoril, da bo sicer gradnja lahko odstranjena po tretjih osebah v izvršilnem postopku. Kot razlog za izdajo začasne odredbe sta tožnika navedla veliko verjetnost sprožitve zemeljskega plazu na njuno parcelo, saj podporni zid preprečuje nastanek plazu. Svoji zahtevi sta priložila tudi strokovno mnenje gradbenega inženirja.

8Tožeča stranka s svojimi tožbenimi in pritožbenimi navedbami po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala, da bi ji z ustavitvijo gradnje in odstranitvijo nelegalne gradnje nastala težko popravljiva škoda. Težko popravljiva škoda je neposredno grozeča škoda, uperjena zoper tožnikovo življenje, zdravje ali veliko premoženjsko škodo (v obliki npr. porušenja hiše, v kateri živi), izkazana pa mora biti tudi vsaj verjetnost nastanka te škode. Iz vsebine zahteve za izdajo začasne odredbe izhaja, da možnost nastanka težko popravljive škode tožnika utemeljujeta z možnimi posledicami, do katerih bi po njunih trditvah lahko prišlo v primeru odstranitve nesporno brez gradbenega dovoljenja zgrajenega opornega zidu in betonske plošče (zaradi morebitne sprožitve zemeljskega plazu na njuno parcelo). Tožeča stranka pa niti s svojimi navedbami v zahtevi za izdajo začasne odredbe niti s pritožbenimi navedbami verjetnosti zatrjevanega nastanka težko popravljive škode ni izkazala. Ni namreč izkazala neposredne povezave med možnostjo sprožitve zemeljskega plazu in samo odstranitvijo opornega zidu. Da bi rušenje nelegalno zgrajenega opornega zidu nujno sprožilo zemeljski plaz, pa ne izhaja niti iz priloženega strokovnega mnenja gradbenega inženirja, ki sta ga tožnika angažirala sama. V tem mnenju namreč ni navedeno, da bo sama odstranitev nelegalne gradnje povzročila plazenje, ki ga tožnika navajata kot težko popravljivo škodo zaradi izvršitve inšpektorjeve odločbe.

9Glede stroškov, ki bi nastali zaradi odstranitve nelegalno zgrajenega opornega zidu, in ki naj bi tudi pomenili težko popravljivo škodo, pa Vrhovno sodišče poudarja, da je že v več svojih odločbah sprejelo stališče, da stroški ustavitve gradnje in tudi odstranitve nelegalne gradnje sami po sebi ne predstavljajo težko popravljive škode, in da so pri nelegalnih gradnjah posledica zavestnega nezakonitega ravnanja investitorja, torej mora s tem računati ob gradnji. Zaradi navedenega po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen zakonski pogoj iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 za morebitno izdajo začasne odredbe. Ta odločitev pa je tudi skladna z upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primer I Up 139/2012, I Up 218/2012 in I Up 262/2012).

10Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se lahko sklep izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (76. člen v zvezi s 83. členom ZUS-1).

K II. točki izreka:

11Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, je Vrhovno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1 odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.