VSRS Sklep II DoR 223/2012
ECLI:SI:VSRS:2012:II.DOR.223.2012Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Sporno pravno vprašanje ni navedeno jasno in razumljivo (in s tem tudi ne primerno natančno), pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, sploh ni navedeno in (zato) tudi ne okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost.
Izrek
Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je tožniku, ki se je 16. 9. 2003 poškodoval pri padcu s kolesom, v breme tožene zavarovalnice, pri kateri je bil tedaj nezgodno zavarovan, prisodilo invalidnino za 5 % invalidnost, zahtevek za plačilo invalidnine še za dodatnih 5 % invalidnosti, ki jo je zahteval z zvišanjem zahtevka 13. 2. 2009, pa je zavrnilo: zahtevek v tem obsegu naj bi zastaral.
2Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo potrdilo. Tudi samo je presodilo, da je bil zahtevek v trenutku, ko ga je tožnik zvišal, že zastaran. Pri odločitvi se je oprlo na določbo prvega odstavka 357. člena Obligacijskega zakonika.
3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, in sicer glede pravnega vprašanja: „Ali lahko zastaran del tožbenega zahtevka, ki je posledica modifikacije, to je razširitve tožbenega zahtevka, stranka opravi po pridobljenem izvedenskem mnenju medicinske stroke, razširjeni del tožbenega zahtevka pa ima pravno podlago kot prvotni del zahtevka, ki pa ni zastaral oziroma je tožba bila pravočasno vložena.“
4Predlog ni popoln.
5Predlog za dopustitev mora, da je dovoljen, ustrezati strogim z zakonom predpisanim formalnim zahtevam, kar je Vrhovno sodišče že izrecno poudarilo v številnih odločbah. Tako se mora po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito: zatrjevane kršitve postopka se mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa se mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
6Tem zahtevam v konkretnem primeru ni zadoščeno. Sporno pravno vprašanje ni navedeno jasno in razumljivo (in s tem tudi ne primerno natančno), pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, sploh ni navedeno in (zato) tudi ne okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost.
7Skladno z določbo šestega odstavka 367. b člena ZPP je moralo zato Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavreči.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 2. 1. 2013Nazaj na vrh ↑