UPRS sodba II U 302/2012

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve plačila stroškov predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da morata biti za ugoditev prošnji kumulativno izpolnjena finančni pogoj iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in vsebinski pogoj iz 24. člena istega zakona. Finančni pogoj se ugotavlja glede na finančni položaj prosilca in njegove družine. Stvarni pogoj pa se ugotavlja glede na dejstva in okoliščine zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo. Pri tem se upošteva predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Na podlagi drugega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če sta pričakovanje in zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V obravnavnem primeru je tožena stranka ugotovila, da je tožnica prijavljena v gospodinjski skupnosti sama, zato jo je šteti za samsko osebo. Je brez zaposlitve ter prejema denarno socialno pomoč v mesečnem znesku 260,00 €. Iz uradnih evidenc je razvidno, da ni imetnica vrednostnih papirjev, ne razpolaga z nepremičnim premoženjem, ni lastnica osebnega vozila ter nima prihrankov večje vrednosti. Glede na navedeno torej prosilka ne razpolaga z nobenim premoženjem in tudi ne prejema dohodkov takšne vrste, ki bi omogočili poplačilo njenih upnikov. Denarna socialna pomoč je namreč izvzeta iz stečajne mase. Namen začeti in voditi stečajni postopek pa je ta, da upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V zadevi, za katero prosi tožnica za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako navedeni namen stečajnega postopka ne bo realiziran. Zaradi navedenega ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP, ker je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnega izgleda za uspeh. Zgolj obstoj dolžnikove insolventnosti ne zadošča, temveč je potreben tudi obstoj stečajne mase. V stečajnem postopku bi tako nastajali stroški, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa ne bi prišlo.

Tožnica v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo in meni, da ji je bila strojena krivica. Namen brezplačne pravne pomoči je v tem, da tistim, ki nimajo finančnih možnosti za sprožitev sodnih postopkov, to omogoča država preko brezplačne pravne pomoči. Tudi stečajni zakon določa, da je oseba, ki nima denarja za kritje predujma začetnih stroškov stečajnega postopka, upravičena do brezplačne pravne pomoči. Živi na pragu revščine in se prebija iz meseca v mesec z denarno socialno pomočjo. Položnic ne more več plačevati, zato je imela upanje, da bo lahko po postopku osebnega stečaja ponovno zaživela kolikor toliko normalno življenje. Sprašuje se, kaj je potem namen brezplačne pravne pomoči in osebnega stečaja, če država, ki najprej omogoča upravičenost do plačila predujma začetnih stroškov stečajnega postopka, to pravico jemlje in to samo zato, ker ima denarno socialno pomoč. Sodišče prosi, da se ji omogoči, da bo lahko vložila predlog za osebni stečaj. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila spis zadeve, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna, prav tako vsebuje vsa pravno relevantna dejstva in jih tudi veže na ustrezno pravno podlago. Sodišče zato na podlagi določbe drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sledi utemeljitvi tožene stranke, saj tožnica v tožbi ne navaja nič takega, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev.

Tožnica zmotno meni, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči, ker prejema denarno socialno pomoč. Brezplačna pravna pomoč je res namenjena tistim, ki nimajo finančnih sredstev za stroške sodnega postopka, vendar morajo upravičenci poleg finančnega pogoja izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V skladu z navedeno določbo je ta pogoj med drugim izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oz. ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati. Po določbi drugega odstavka 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V obravnavanem primeru pa tudi po presoji sodišča navedeni pogoj ni izpolnjen.

Kot je pravilno navedla že tožena stranka v izpodbijani odločbi pogoj za začetek osebnega stečaja ni samo trajna insolventnost dolžnika, na katero se sklicuje tožnica, pač pa tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. in 389. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Če te ni, pogoji za sprožitev osebnega stečaja sploh niso podani, o čemer se je sodna praksa iz tega področja že večkrat izrekla. Tako bi v stečajnem postopku nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Postopek osebnega stečaja je namreč namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne. Če pa je že začet, postopek ustavi. Po drugi strani pa sprožitev osebnega stečaja ne bi sprožila prenehanja terjatev, kakor si to razlaga tožnica, ko meni, da potem ne bi bila v skrbeh kako poplačati dolgove. V skladu z drugim odstavkom 382. člena ZFPPIPP namreč terjatve upnikov v delu, v katerem še niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka.

Tožnica ne ugovarja ugotovitvi tožene stranke, da nima premoženja ter drugih dohodkov, kot je denarna socialna pomoč. Ti prejemki so po 3. in 4. točki 101. člena Zakona o izvršbi izvzeti iz izvršbe, kar pomeni, da so po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP izvzeti tudi iz stečajne mase. Tožnica torej ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodkov, ki bi omogočili kakršnokoli poplačilo njenih upnikov, to pa pomeni, da je pravilna ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da namen osebnega stečaja ne bi bil dosežen, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Ker je izpodbijani upravni akt tudi po presoji sodišča pravilen in zakonit, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.