VSL sodba I Cpg 247/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 105049/2010 z dne 29.7.2010 v 1. točki izreka za 16.678,72 EUR z zamudnimi obrestmi in za izvršilne stroške v višini 36,00 EUR (I. izreka). Navedeni sklep o izvršbi je v preostalem delu za znesek 512,34 EUR z zamudnimi obrestmi razveljavilo in postopek ustavilo (II. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 1.265,16 EUR z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Proti sodbi v obsodilnem delu (I. in III. točki izreka) se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi je uveljavljala pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena

5Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je na podlagi javno objavljenih podatkov v sodnem registru ugotovilo, da je po izdaji izpodbijane sodbe dne 31.7.2012 prišlo do preimenovanja tožene stranke in spremembe njenega sedeža ter poslovnega naslova, zato je v uvodu te sodbe označilo toženo stranko s pravilno firmo in sedežem.

6Sodišče prve stopnje je glede na trditve, ki jih sta jih podali pravdni stranki v postopku na prvi stopnji in glede na izvedeni dokazni postopek ugotovilo, da tožena stranka dolguje tožeči stranki vtoževani znesek, ki predstavlja vrednost storitve dobave in razreza določene količine lesa, ki jo je tožena stranka naročila in prevzela. Opravljeno storitev je tožeča stranka zaračunala toženi stranki z vtoževanim računom, ki ga je tožena stranka plačala le delno. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno naložilo toženi stranki, da mora izpolniti svojo pogodbeno obveznost iz ugotovljenega pogodbenega odnosa, ki predstavlja plačilo s tožbo uveljavljanega zneska.

7Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo kot materialnopravno zmotno nasprotovanje tožene stranke, da tožeča stranka ob dejstvu, da se vodi nad toženo stranko postopek redne likvidacije po določbah ZGD-1, nima sodnega varstva. Pritožbeno sodišče soglaša z jasnimi in logičnimi razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno obrazložilo svoje stališče o tem. Te razloge pa tožena stranka s pritožbenim ponavljanjem trditev, ki jih je podala v postopku na prvi stopnji, ni uspela izpodbiti.

8Pri tem se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju, sklicuje na pravilne razloge, ki jih je podalo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da dejstvo, da se vodi nad dolžnikom postopek redne likvidacije po določbah ZGD-1 ne omejuje pravice upnikov, da uveljavljajo svoje terjatve tudi izven samega likvidacijskega postopka, torej neposredno po sodni poti. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno in nima podlage v določbah ZGD-1.

9Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).