VSL sklep II Cp 716/2011
ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.716.2011Področje: dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Ker odpoved dediščini ne more biti delna, sodišče delne odpovedi pritožnika ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo pri odločanju upoštevati kot da je pritožnik v celoti sprejel zapuščino.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino spadajo nepremičnine parc. št. 422/1, 422/2 in 651/32 k.o. X in za dediče razglasilo zapustničinega sina J. S. na nepremičnini 651/32 do ½, hči P. C. pri parcelah 422/1 in 422/2 do 1/3 ter pri parceli 651/32 do 1/6, zapustničino hči M. J. in V. B. v enakih deležih kot C. P..
2Zoper tak sklep se pritožuje zapustničin sin J. S. iz vseh pritožbenih razlogov, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi J. S. navaja, da je sodišče nepravilno razumelo njegovo izjavo, saj je sprejel zapuščino prav tako odstopljena dedna deleža, na zapuščinski obravnavi je izrazil, da prejme parcelo 651/32 v last do celote v tem primeru pa bi parc. št. 422/1 in 422/2 prevzele ostale dedinje. Volja je bila sklenitev dednega dogovora za vse tri parcele. Sodišče je nepravilno uporabilo določbo člena 136 ZD, saj delna odpoved dedovanju nima učinka. B. S. se dedovanju ni odpovedala kot ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč je odstopila svoj dedni delež J. S..
3Pritožba je utemeljena.
4Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, da je zapustničin sin J. S. prejel zapuščino le v delu glede nepremičnine parc. št. 651/2, glede ostalih dveh nepremičnin pa se je odpovedal dedovanju. Volja dediča izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi in je neutemeljena pritožbena trditev, da je bila volja dediča drugačna. Sodišče prve stopnje pa je napačno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo tako delno odpoved, saj je taka odpoved v nasprotju z določbo prvega odstavka člena 136 Zakona o dedovanju kot utemeljeno opozarja pritožba. Odpoved dediščini po tej določbi ne more biti delna in sodišče take delne odpovedi ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo pri odločanju upoštevati kot, da je pritožnik v celoti sprejel zapuščino.
5Glede na navedeno je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 365, tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD). V novem odločanju bo moralo sodišče odločiti o zapuščini brez upoštevanja dedne izjave pritožnika J..
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 12. 2012Nazaj na vrh ↑