VSC sklep I Ip 391/2011

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih III., IV. in V. točki izreka spremeni tako, da odslej glasi:
Ugovoru dolžnika se nadalje ugodi tudi v preostalem delu (kolikor mu ni bilo že ugodeno v točkah I in II izreka izpodbijanega sklepa), in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu In 238/2010 z dne 28. 12. 2010 v tem obsegu razveljavi ter predlog upnice za izvršbo v tem delu zavrne.

Upnica je dolžna dolžniku v roku 8 dni povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 951,10 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka dalje
. Upnica pa sama krije stroške, priglašene v odgovoru na ugovor z dne 26. 1. 2011.

Upnica sama krije nadaljnje izvršilne stroške v zvezi z narokom z dne 20. 5. 2011.
"

Upnica je dolžna dolžniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 517,20 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka dalje
. Upnica pa sama krije stroške, priglašene v odgovoru na pritožbo.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu In 238/2010 z dne 28. 12. 2010 delno ugodilo tako, da je izvršbo delno ustavilo za dne 16. 4. 2011 plačanih 16.000,00 EUR (I. točka izreka). Nadalje je ugovoru dolžnika delno ugodilo tako, da je sklep o izvršbi In 238/2010 z dne 28. 12. 2010 v točki I (v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da zaradi uveljavitve upničine nedenarne terjatve v roku 8 dni izroči upnici v posest 9 dirkalnih konjev z rodovniki in potnimi listinami, in v delu, v katerem je bilo določeno, da se dolžniku izreče denarna kazen, če naloženih obveznosti ne bo izpolnil v roku) razveljavilo in izvršbo v tem delu ustavilo (II. točka izreka). Nadalje je sklenilo, da se v ostalem delu ugovor dolžnika zavrne in se v neustavljenem delu izvršba nadaljuje (III. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam krije stroške, priglašene v ugovoru z dne 10. 1. 2011 in v vlogi z dne 22. 2. 2011, upnica pa sama krije stroške, priglašene v odgovoru na ugovor z dne 26. 1. 2011 (IV. točka izreka) ter da je dolžnik upnici dolžan povrniti nadaljnje stroške izvršbe v znesku 386,06 EUR (V. točka izreka).

Odločitev sodišča prve stopnje v III., IV. in V. točki izreka s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik in v njej uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ni izvedlo dokazov, ki so bili predlagani z njegove strani, saj ni zaslišalo prič, katerih zaslišanje je predlagal, v izpodbijanem sklepu pa ni razlogov o zavrnitvi dokaznih predlogov. Nadalje navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko upnik šele k odgovoru na ugovor priloži potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo. Poudarja, da je v postopku prišlo do očitno nepopolnega, nezakonitega in neutemeljenega postopanja upnice, z vlogo z dne 26. 1. 2010 pa upnica poskuša popraviti tisto, kar je postopkovno že naredila narobe. Postopek po evropskem nalogu za izvršbo namreč poteka na drugačen način, takšne situacije, kot je obravnavana, pa ni mogoče predlagati s predlogom za izvršbo z vsebino, kot jo je predlagala upnica. Listine z dne 15. 12. 2008 ni mogoče upoštevati kot podlago v izvršilnem postopku, saj je potrebno listine, ki utemeljujejo izvršilni naslov za posamezno izvršbo, predložiti ob vložitvi izvršilnega predloga in ne naknadno. Opozarja, da gre v tej zadevi za klasični izvršilni postopek, upnica pa se ob tem zapleta v lastne navedbe, saj je listina, ki je bila priložena odgovoru na ugovor, datirana z dne 16. 6. 2010, v predlogu za izvršbo pa se je upnica sklicevala na listino z dne 15. 12. 2008. V zvezi s tem sodišče prve stopnje prav tako ni navedlo nobenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter priglasil pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo je upnica nasprotovala pritožbenim navedbam dolžnika, predlagala zavrnitev pritožbe ter priglasila pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz navedb upnice v predlogu za izvršbo in iz razlogov sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je upnica predlog za izvršbo zaradi uveljavitve njene nedenarne in denarne terjatve v obravnavanem primeru vložila na podlagi izvršilnega naslova - notarskega zapisa o priznanju dolga z dne 15. 12. 2008, opr. št. K31016-0/1338/2008/O, sestavljenega pri notarki na Madžarskem.

V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je po drugem odstavku 17. člena ZIZ lahko izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ali druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

V 2. točki 25. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju uredba) je določeno, da se javna listina, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvora, izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njeni izvršljivosti. Določbe navedene uredbe, ki s tem po stališču pravne teorije vzpostavljajo evropski izvršilni naslov, se neposredno uporabljajo v državah članicah Evropske unije, vendar ob tem nacionalno pravo še naprej ostaja v polni veljavi. V 1. točki 20. člena uredbe, ki se uporablja tudi v primeru, ko gre za javno listino, je namreč določeno, da brez poseganja v določbe IV. poglavja uredbe, ureja postopke izvršbe zakonodaja države članice izvršbe, sodba (oz. v tem primeru javna listina), potrjena kot evropski nalog za izvršbo, pa se izvrši pod istimi pogoji kot sodba (oz. v tem primeru javna listina), izdana v državi članici izvršbe. V 2. točki 20. člena uredbe pa je določeno, da se od upnika zahteva, da pristojnim organom države članice izvršbe, pristojnim za izvršbo, predloži izvod sodbe (oz. v tem primeru javne listine), ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njene pristnosti, izvod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njene pristnosti in po potrebi prepis evropskega naloga za izvršbo ali njegov prevod v uradni jezik države članice izvršbe. Po določilih navedene uredbe torej evropski izvršilni naslov predstavlja sodba oz. v tem primeru javna listina, potrjena kot evropski nalog za izvršbo.

V prvem odstavku 40. člena ZIZ je določeno, kakšna je vsebina izvršilnega predloga, ki je vložen na podlagi izvršilnega naslova. Tako morajo biti v predlogu za izvršbo navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, izvršilni naslov, dolžnikova obveznost, sredstvo ali predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi. V petem odstavku 40. člena ZIZ pa je določeno, da upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, za tuji izvršilni naslov pa, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena ZIZ. V prvem odstavku 13. člena ZIZ je nadalje določeno, da se sme izvršitev odločbe tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje za priznanje. V drugem odstavku 13. člena ZIZ pa je določeno, da če zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisuje, da se odločba tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter javna listina tujega upravnega in drugega organa izvrši brez dovolitve, se izvršitev odločbe tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa sme opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje.

Ob zgoraj navedeni materialnopravni podlagi pa je ob dejstvu, da je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi notarskega zapisa, sestavljenega pri notarki na Madžarskem, torej na podlagi tuje javne listine, odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno napačna, kot to pravilno navaja dolžnik v pritožbi, saj listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov, kar predstavlja

ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti, drugi odstavek 55. člena ZIZ

. Upnica namreč, upoštevaje njene navedbe in priložene dokaze, predloga za izvršbo ni vložila v skladu z zgoraj navedenimi določbami uredbe, saj o tem v predlogu za izvršbo ni bilo nobenih navedb niti dokazov (upnica v predlogu za izvršbo ni navedla, da je bil notarski zapis, na katerega je opirala predlog, potrjen kot evropski nalog za izvršbo, niti ni slednjega priložila k predlogu za izvršbo). Izvršilni naslov, na katerega se je sklicevala (tj. notarski zapis, sestavljen pri notarki na Madžarskem), pa v skladu z določbami ZIZ ne predstavlja podlage za izvršbo, saj gre za tujo javno listino, ki sama po sebi ni neposredno izvršljiva v Republiki Sloveniji, ampak morajo biti za priznanje izvršljivosti izpeljani ustrezni postopki (prim. člen 57 Uredbe Sveta ES št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah), česar pa upnica v predlogu prav tako ni ne zatrjevala ne izkazala. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da je upnica v odgovoru na ugovor navedla, da je predlog za izvršbo vložila skladno z določbami uredbe in da potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, ki je bilo izdano pred vložitvijo predloga za izvršbo, pomotoma ni priložila k predlogu za izvršbo, saj je s tem upnica širila trditve in dokaze (ki jih je pred tem podala v predlogu za izvršbo), v zvezi s katerimi pa dolžnik ni imel možnosti vložitve ugovora, ki je edino pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Na upnici je torej breme, da že z navedbami v predlogu za izvršbo opredeli izvršilni naslov, ki predstavlja podlago za izvršbo (prvi odstavek v zvezi s petim odstavkom 40. člena ZIZ), saj na podlagi tega sodišče prve stopnje presoja, ali je predlog za izvršbo utemeljen ali ne.

Ob navedenem je upničin predlog za izvršbo neutemeljen, ugovor dolžnika pa utemeljen, saj je dolžnik v njem navedel razlog, ki preprečuje izvršbo.

Zato je pritožbeno sodišče

utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu

spremenilo tako

, da je ugovoru dolžnika nadalje ugodilo tudi v preostalem delu (kolikor mu ni bilo že ugodeno v točkah I in II izreka izpodbijanega sklepa), in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu In 238/2010 z dne 28. 12. 2010 v tem obsegu razveljavilo ter predlog upnice za izvršbo v tem delu zavrnilo, posledično pa spremenilo tudi odločitev o stroških, kot izhaja iz izreka tega sklepa in razlogov, navedenih v nadaljevanju (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ)

. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbenemu sodišču ob obrazloženem ni bilo potrebno posebej opredeliti.

V skladu z drugim odstavkom

165člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožbeno sodišče zaradi spremenjene odločitve sodišča prve stopnje odločilo o vseh stroških postopka. Glede na to, da je dolžnik v celoti uspel s pritožbo in je bilo njegovemu ugovoru v izpodbijanem delu (prav tako) ugodeno, upničin

predlog za izvršbo pa zavrnjen kot neutemeljen, upoštevaje dejstvo, da je dolžnik v preostalem delu prav tako uspel z ugovorom, kot je razvidno iz I. in II. točke izreka izpodbijanega sklepa, je zaključiti, da je upnica dolžniku v celoti neutemeljeno povzročila izvršilne stroške, tako stroške ugovornega kot tudi stroške pritožbenega postopka, zato mu jih je v skladu s šestim odstavkom 38. člena ZIZ dolžna povrniti. V skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) je dolžnik upravičen do naslednjih priglašenih in priznanih stroškov: 411,00 EUR nagrade za ugovor (tar. št. 3468 ZOdvT), 20,00 EUR pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT), 86,20 EUR DDV (tar. št. 6007 ZOdvT) in 40,00 EUR

sodne takse

za ugovor (tar. št. 4021 ZST-1)

, nadalje 308,25 EUR nagrade za drugo obrazloženo vlogo (tar. št. 3466 ZOdvT), 20,00 EUR pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT), 65,65 EUR DDV (tar. št. 6007 ZOdvT), ter nadalje 411,00 EUR nagrade za pritožbo (tar. št. 3468 ZOdvT), 20,00 EUR pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT) in 86,20 EUR DDV (tar. št. 6007 ZOdvT).

Tako odmerjene stroške (torej stroške ugovornega postopka v skupnem znesku 951,10 EUR in stroške pritožbenega postopka v znesku 517,20 EUR) je upnica dolžna povrniti dolžniku v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi,

ki tečejo od poteka 8 dnevnega izpolnitvenega roka dalje (313. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in s 15. členom ZIZ ter 299. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ, v zvezi s 378. členom OZ in načelnim pravnim mnenjem, ki je bilo sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 13. 12. 2006).

Ob obrazloženem je upnica dolžna sama kriti stroške ugovornega postopka (priglašene v odgovoru na ugovor in na naroku z dne

205. 2011

) in stroške pritožbenega postopka (priglašene v odgovoru na pritožbo), saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršbo in ki bi jih upnici moral povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).