VSL sodba I Cp 2176/2010

Če zavarovalnica dokaže domnevno bazo – izmik preiskavi, sodišče domnevano dejstvo – vinjenost voznika vzame za podlago sodbe brez dokazovanja. Domnevo pa lahko tožena stranka izpodbije, bodisi z izpodbijanjem same domneve (alkoholiziranost), bodisi z izpodbijanjem domnevne baze (izmik preiskavi).

Če voznik ni bil dolžan poklicati policije in ni bil obveščen o njenem prihodu, zgolj zapustitev kraja nesreče še ne zadostuje za sklep, da se je izmaknil preiskavi alkoholiziranosti.

tekst :

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sklep za izdajo plačilnega naloga, opr. št. I Pl 567/2003 z dne 16.04.2003 razveljavi še v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek, „da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8-ih dneh plačati glavnico v znesku 356,23 EUR (prej 87.524,00 SIT) z valorizacijskimi obrestmi od 09.03.2001 do 02.04.2003 ter zakonske zamudne obresti od 04.04.2003 dalje in odmerjene in priznane stroške plačilnega naloga v višini 48,82 EUR (prej 11.700,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.04.2003 dalje do prenehanja obveznosti“ zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15-ih dneh povrniti stroške pravdnega postopka v višini 1.910,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15-ih dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 238,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

O b r a z l o ž i t e v :

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep za izdajo plačilnega naloga, opr. št. I Pl 567/2003 z dne 16.04.2003, vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8-ih dneh plačati glavnico v znesku 356,23 EUR (prej 87.524,00 SIT) z valorizacijskimi obrestmi od 09.03.2001 do 02.04.2003 ter zakonske zamudne obresti od 04.04.2003 dalje in odmerjene in priznane stroške plačilnega naloga v višini 48,82 EUR (prej 11.700,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.04.2003 dalje do prenehanja obveznosti.

Zoper sodbo se po svojem pooblaščencu iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem izgube zavarovalnih pravic, kot mu je to naložilo pritožbeno sodišče. Meni, da v ravnanju pravnega prednika tožene stranke ni nikakršnih elementov, zaradi katerih bi ta izgubil zavarovalne pravice. Glede na okoliščine, na katere je opozorilo že pritožbeno sodišče, je bilo jasno pričakovati, da se bodo stranke kasneje pogovorile, napisale evropsko poročilo o nezgodi oz. kakorkoli drugače rešile ta zaplet. Bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pa je sodišče prve stopnje storilo s tem, da je krivdo za prometno nezgodo v celoti pripisalo pravnemu predniku tožene stranke, čeprav je v izvedenskem mnenju ugotovljeno, da je vzrok za trčenje lahko v ravnanju enega, drugega ali obeh voznikov. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe s stroškovno posledico, podrejeno pa njeno razveljavitev in priglaša stroške pritožbe.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Ker je glede na zahtevan znesek obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena ZPP), je mogoče v skladu s specialno določbo 1. odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Pokojni pravni prednik tožene stranke M. K. (v nadaljevanju voznik) je bil dne 17.10.2000 z osebnim vozilom, zavarovanem pri tožeči stranki, udeležen v prometni nesreči, ko je vzratno zapeljal z dvorišča stanovanjskega objekta na naslovu Sr. G. 5 ter zavijal levo, pri tem pa je prišlo do trka v levi bočni del osebnega vozila, s katerim se je iz smeri št. 9 po G. cesti pripeljala Š. V. (v nadaljevanju voznica). Tožeča stranka je tej plačala nastalo materialno škodo, katere povračilo iz naslova regresne pravice zahteva v tej pravdi.

Svojo regresno pravico opira na določilo c) točke 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti – AO (Splošni pogoji AO – 97). Ta izgubo zavarovalnih pravic pogojuje z domnevo o alkoholiziranosti zavarovanca, če se ta po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti oz. jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oz. stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče. Če zavarovalnica dokaže domnevno bazo – izmik preiskavi, sodišče domnevano dejstvo – vinjenost voznika vzame za podlago sodbe brez dokazovanja. Domnevo pa lahko tožena stranka izpodbije, bodisi z izpodbijanjem same domneve (alkoholiziranost), bodisi z izpodbijanjem domnevne baze (izmik preiskavi).

Udeleženca prometne nesreče, ki sta živela v neposredni bližini, nista izpolnila evropskega poročila, voznik pa je kraj prometne nesreče zapustil pred policijskim posredovanjem, da bi odšel na carinarnico. Voznica je avtomobil prav tako zapustila in odšla, da pokliče policijo, ki je na kraj dogodka prišla že po tem, ko je voznik odšel, tam pa sta ostali tudi toženka (voznikova žena) in mati voznice.

Spričo teh ugotovitev pa ni mogoče sprejeti zaključka, da se je pravni prednik toženke (voznik) izmaknil preiskavi alkoholiziranosti. Ne zadostujeta namreč zgolj dejstvo, da je voznik kraj prometne nesreče zapustil in očitek, da bi moral in mogel vedeti, da bo na kraj nezgode prišla policija. Takšen očitek sodišče prve stopnje zmotno gradi na okoliščinah, v katerih voznik ni bil udeležen – v prejšnji prometni nesreči sta bili udeleženi toženka in mati voznice, ob njej pa policija ni posredovala. Prihoda policistov tudi niso narekovale določbe takrat veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP 98), saj določilo 4. točke 3. odstavka 122. člena tega zakona dolžnost obvestiti policijo izključuje v primeru prometne nesreče I. kategorije, kamor sodi obravnavana nesreča. Zaključek, da se je voznik izognil preiskavi alkoholiziranosti bi bil možen v primeru, da bi bil ta seznanjen, da policija prihaja, česar pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo oz. če bi bil policijo dolžan poklicati, pa tega brez utemeljenega razloga (morebitno iskanje nujne medicinske pomoči) ne bi storil. ZVCP 98 udeležencu prometne nesreče I. kategorije na zahtevo udeležencev nalaga le posredovati osebne podatke in podatke o zavarovanju ter izpolniti evropsko poročilo o prometni nesreči. To pa bi, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, glede na neposredno bližino bivanja, udeleženca lahko izpolnila tudi po voznikovi vrnitvi, podatki pa so bili glede na poznanstvo udeležencev tako ali tako znani. Ker sodišče ni ugotovilo izmika preiskavi, tudi domneva alkoholiziranosti ne more obstati.

Spričo napačne materialnopravne presoje sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (5. točka 358. člena ZPP), do preostalih pritožbenih navedb pa se ni opredeljevalo, saj niso relevantne za odločitev.

Spremenjena odločitev tožeči stranki narekuje povračilo stroškov postopka tožene stranke. Za postopek pred sodiščem prve stopnje se tej prizna 200 odvetniških točk za ugovor na plačilni nalog, 800 odvetniških točk za udeležbo na narokih, 450 odvetniških točk za njihovo trajanje, 40 odvetniških točk za odsotnost iz pisarne, 300 odvetniških točk za pripravljalno vlogo ter pripombe in 250 točk za vložitev 1. pritožbe ter 30,4 odvetniške točke za administrativne stroške, skupaj tako 2.070,4 odvetniške točke, kar znaša 950,31 EUR, skupaj s kilometrino v višini 5,15 EUR, 20% DDV, sodno takso za ugovor v višini 23,79 EUR in pritožbo v višini 98,52 EUR ter izvedenino v višini 641,51 EUR pa 1.910,37 EUR. Za pritožbeni postopek se toženi stranki prizna 250 odvetniških točk za sestavo pritožbe in 5 odvetniških točk za administrativne stroške, kar skupaj z 20% DDV in sodno takso za pritožbo v višini 98,52 EUR znaša 238,97 EUR. Ostalih priglašenih stroškov se toženi stranki ne prizna, saj so že zajeti v drugih upoštevanih postavkah ali niso bili potrebni. Če tožeča stranka ne bo povrnila stroškov v 15-ih dneh, bo dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Pristojnost sodnice posameznice za odločanje o pritožbi zoper sodbo, izdano v postopku majhne vrednosti, določa 4. odstavek 458. člena ZPP.