VSRS Sklep Cp 12/2012

Pritožba se zavrže v delu, ki se nanaša na izvršilni postopek, sicer pa zavrne in se potrdi sklep o kazni.

1Sodišče druge stopnje je s sklepom zavrnilo dolžnikovo pritožbo proti prvostopenjskemu sklepu o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper plačilni nalog. Poleg tega je dolžnika kaznovalo z denarno kaznijo 300 EUR zaradi žalitve sodišča.

2Dolžnik je vložil pritožbo proti sklepu drugostopenjskega sodišča v celoti, zato ker naj bi bil nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, napačno pa naj bi bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Napačna naj bi bila ocena sodišča, da naj bi bila žaljiva uporaba pojma koruptiven. Namen kazni ni utišanje stranke pred avtoriteto. V predmetni zadevi gre za očitno kršitev sodnika, višje sodišče pa ga ovrednoti z iztrganimi citati ne da bi upoštevalo dejansko stanje, to je, da je sodnica naklepoma prisilne predpise in sodno prakso „obrazložila“ z argumentom moči v nasprotju z argumentom dejstev in ni hotela priznati plačila sodne takse.

3Pritožba proti odločitvi o kazni ni utemeljena, v preostalem delu pa ni dovoljena.

4Izrazi, s katerimi je dolžnik v pritožbi označil razpravljajočo sodnico in sodniško pomočnico in so podrobneje opredeljeni v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, vsekakor predstavljajo žalitev sodišča v smislu prvega odstavka 109. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pavšalni očitki koruptivnosti, malomarnosti in nevestnosti sodnici in sodniški pomočnici, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino o pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane. Zato izrečena kazen ne more predstavljati nikakršnega „utišanja“ stranke, ki bi bilo v nasprotju z načeli procesne zakonodaje. Sodišče je tudi pravilno odmerilo višino kazni.