VSL sklep II Ip 1127/2012

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zavrglo, ker je ugotovilo, da je bil vložen po izteku tridnevnega roka (prvi odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

2.Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila iz razlogov napačno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Sodišče ni preverilo osnovnega zatrjevanega dejstva upnika, to je, ali razpolaga z verodostojno listino, ki jo je samo zatrjeval (ne priložil) v predlogu za izdajo sklepa o izvršbi. Dolžnica je v ugovoru navedla, da gre po njenem mnenju za krivo listino, ki po zakonu ne more izpolnjevati zahtevanega standarda verodostojne listine. Zato je tudi predlagala izvedbo dokazov. Brez izvedbe teh dokazov sodišče ni moglo z gotovostjo presoditi, ali gre za menični spor ali ne, zato tudi ni moglo šteti, da je rok za ugovor tri dni, ne pa osem dni od prejema sklepa o izvršbi. Samo na podlagi zatrjevanja upnika, da je verodostojna listina menica, to ni mogoče v ugovornem postopku z gotovostjo vedeti. Če je taka trditev dovolj po določbi ZIZ za samo izdajo sklepa o izvršbi, ne more biti dovolj za ugovorni postopek. Sodišče ni obrazložilo, zakaj ni sledilo predlogu za izvedbo dokazov, vsaj tistega, da upnik predloži menico kot verodostojno listino, kakor tudi ni izvedlo dokazov, ki bi lahko pripomogli k drugačni odločitvi in so po mnenju dolžnice za odločitev sodišča bistveni, zato je storilo bistveno kršitev določb postopka. Predlaga razveljavitev napadenega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Dolžnica v pritožbi ne izpodbija dejanskega stanja glede dejstev, pomembnih za ugotovitev, ali je bil ugovor vročen po izteku tridnevnega roka (datuma vročitve sklepa o izvršbi in vložitve ugovora), izpodbija pa pravilno uporabo prvega odstavka 61. člena ZIZ, v katerem je predpisan tridnevni rok za vložitev ugovora v meničnih in čekovnih sporih.

5Menica je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZIZ verodostojna listina, na podlagi katere je mogoče predlagati izvršbo v skladu z 41. členom istega zakona. V petem odstavku 41. člena ZIZ je predpisano, da upniku predlogu za izvršbo ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Upnik je tej zahtevi v konkretnem primeru sledil in verodostojno listino označil s kataloško številko 2, ki v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, pomeni menico in ček s protestom in povratnim računom, kot oznako verodostojne listine pa je navedel „menica z menično izjavo z dne 31. 12. 2010“. Dolžnica je na podlagi tega predloga lahko nedvomno razbrala, da upnik vtožuje in izterjuje terjatev na podlagi menice, v takšnih sporih pa je predpisan tridnevni rok za ugovor.

6.Sodišče izda na podlagi 44. člena ZIZ sklep o izvršbi brez preverjanja resničnosti vsebine podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, o čemer je dolžnik v pravnem pouku tudi poučen. Ker menice, enako kot tudi druge verodostojne listine, upniku predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč se sklep o izvršbi izda zgolj na podlagi podatkov iz predloga za izvršbo, ki je sestavljen v skladu z 41. členom ZIZ, izvršilno sodišče v tem postopku pred izdajo sklepa o izvršbi, niti po ugovoru dolžnika, vsebinsko ne presoja, ali je listina, na podlagi katere je predlagana in dovoljena izvršba, menica in s tem verodostojna listina. Ta presoja je ob pravočasno vloženem obrazloženem ugovoru, po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, prepuščena pravdnemu sodišču. Zato je neutemeljen očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi ga sodišče storilo s tem, da ni sledilo predlogu za izvedbo dokazov in jih tudi ni izvedlo.

7Dolžnica pravilnosti odločitve tudi ne more izpodbiti z uveljavljanjem, da gre za krivo listino in da sodišče brez izvedbe predlaganih dokazov ni moglo s stopnjo gotovosti presoditi, ali gre za menični spor ali ne, kar je odločilno za dolžino roka za ugovor. Poleg tega, da za presojo, da gre v konkretnem izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine za menični spor, zadošča pravilna, jasna in popolna opredelitev verodostojne listine v predlogu za izvršbo, pa je treba še dodati, da dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavlja menični ugovor, ko trdi, da je ob podpisu menic le te predala upniku v hrambo izključno pod pogojem, da bodo uporabljene skladno z določbami aneksa, torej za poplačilo dolga po preteku zapadlosti obroka posojila, medtem ko je bila menica izpolnjena pred zapadlostjo obrokov. Tudi sam ugovor potrjuje, da gre v konkretni zadevi za menični spor, pri katerem pa je treba ugovor vložiti v roku treh dni.

8.Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).