VSL sodba I Cp 252/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 127827/2008 z dne 24. 12. 2008 naložilo tožencema, da tožeči stranki plačata 2.281,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2008 dalje ter izvršilne stroške v znesku 142,00 EUR. Hkrati je dovolilo predlagano izvršbo. Po ugovoru tožencev je prvostopenjsko sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v njegovem dovolilnem delu, nato pa v pravdnem postopku odločilo, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v njegovem dajatvenem delu in odločitvi o stroških postopka. Odločilo je še, da sta toženca dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.002,41 EUR.

2Toženca sta v vlogi, ki sta jo naslovila z "ugovor zoper sodbo" (pravilno pritožba (1)) poudarila, da v sodbi izkazani terjatvi ni upoštevan tisti del, ki sta ga za sanacijo plačevala med leti 2000 in 2004, da je preostali del terjatve zahtevek za plačilo dela, ki pri njima ni bilo nikoli opravljeno, niti ga odgovorni niso imeli namena opraviti, da kljub izglasovanemu povišanju višine plačevanja v rezervni sklad, čemur ne oporekata, ni upravičeno, da se storitev, zaradi katere je bilo zvišanje prispevka izglasovano, ni izvršila ter da je ta del ob skrbnem in zakonsko predpisanem gospodarjenju upravnika in članov nadzornih odborov nepotreben, saj je v naselju konkurenčni izvajalec izvajal sanacije po ceni, za katere ne bi bilo potrebno povišano plačevanje v rezervni sklad. V nadaljevanju pritožbe podajata obširnejše pojasnilo navedenih trditev.

3Pritožba ni utemeljena.

4Materialnopravna podlaga za presojo obravnavane zadeve so določila Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in Stanovanjskega zakona (SZ-1), ki se nanašajo na rezervni sklad. SPZ določa obveznost ustanovitve rezervnega sklada za vse nepremičnine, ki imajo več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov in obveznost etažnih lastnikov plačevanja prispevkov v rezervni sklad (prvi in šesti odstavek 119. člena SPZ) ter 41. in tretji odstavek 44. člena SZ-1). Obveznost etažnega lastnika do plačila prispevka v rezervni sklad je torej določena v zakonu. Na posameznem delu v etažni lastnini obstoji celo zakonito stvarno (realno) breme v korist drugih etažnih lastnikov za stroške upravljanja in plačil v obvezen rezervni sklad do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad, ki ima najboljši vrstni red (120. člen SPZ). Glede na navedeno se kot pravno relevantna dejstva v obravnavani zadevi izkažejo naslednje dejanske ugotovitve iz izpodbijane sodbe:

- da je tožeča stranka upravnik večstanovanjske stavbe, v kateri sta toženca etažna lastnika,

- da je bilo na tožečo stranko s strani etažnih lastnikov prenešeno upravičenje, da od neplačnikov v svojem imenu in v korist vsakokratnih etažnih lastnikov izterjuje od neplačnikov zapadle in bodoče terjatve iz naslova neplačanih sredstev,

- da so etažni lastniki v skladu z določbo 41. člena SZ-1 na zborih etažnih lastnikov določili višji prispevek o plačilu v obvezni rezervni sklad,

- da se vtoževana terjatev nanaša na neplačane zneske v rezervni sklad za čas od januarja 2005 do oktobra 2008, česar toženca ne prerekata, prav tako pa tudi ne višini vtoževanih zneskov.

5Iz navedenih dejstev izhaja pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o obstoju obveznosti tožencev iz naslova zapadlih pa neplačanih prispevkov v rezervni sklad v spornem obdobju. Toženca svoje obveznosti, zapadle v tem obdobju, ne moreta poračunavati s plačili (v sklad za sanacijo teras), ki sta jih izvršila v predhodnem obdobju. Ker je obveznost tožencev plačati prispevke v rezervni sklad zakonsko določena, ji toženca tudi ne moreta oporekati z ugovori, ki se nanašajo na pravilnost gradbene sanacije iz sredstev rezervnega sklada ter z ugovori, ki se nanašajo na neskrbno oziroma negospodarno ravnanje upravnika in članov nadzornih odborov. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, lahko toženca zatrjevane nepravilnosti uveljavljati v posebnem postopku proti zatrjevanim kršiteljem.

6Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Pravno sredstvo zoper sodbo je pritožba (prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP)