VSM sklep I Ip 655/2012

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršilni postopek ustavi in v obrazložitvi sklepa obrazložilo, da je bila v tej zadevi pod opr. št. In 486/2010 dne 17.12.2010 dovoljena izvršba na delež družbenika, ki ga je imel pri družbi X d.o.o. , da pa dovoljene izvršbe na delež družbenika ni mogoče realizirati, ker je bila s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 24.1.2012 družba X d.o.o. izbrisana iz sodnega registra. Pri tem se je sklicevalo na smiselno uporabo člena 32 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker predmet izvršbe ne obstoja več.

2Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje upnik ob uveljavljanju pritožbenega razloga kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da je bila v realizacijo upnikove terjatve že dovoljena izvršba pred sodiščem prve stopnje s sklepom I 2001/895 z dne 12.6.2001, v bistvu pa se je z izdajo sklepa o dovoljeni izvršbi z dodatnim izvršilnim sredstvom z dne 17. 12. 2010 v tej zadevi ta izvršba le nadaljevala in to z zaznambo sklepa o izvršbi na celotnem poslovnem deležu dolžnika pri navedeni družbi, s prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo. Upnik trdi, da predstavlja prej dovoljena izvršba in z novim izvršilnim sredstvom dovoljena v tej zadevi enovit izvršilni postopek ne glede na različna sredstva izvršbe in ne glede na različne opravilne številke pod katerimi ga sodišče vodi. Tako bi smelo sodišče prve stopnje ustaviti le izvršbo z dodatnim izvršilnim sredstvom to je na dolžnikov poslovni delež v zgoraj navedeni družbi, ne pa v celoti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pregled spisa pokaže, da so resnične trditve upnika o tekoči izvršbi zoper dolžnika zaradi realizacije iste terjatve pod opr. št. I 2001/895 sodišča prve stopnje, kjer je v bistvu tudi upnik vložil nato predlog za spremembo sredstev izvršbe, tako da je predlagal še to na delež dolžnika v družbi X d.o.o., da pa je sodišče prve stopnje (pač v skladu z določbami Sodnega reda) tak predlog vpisalo posebej pod sedanjo opr. št. In 486/2010 in se je tedaj s tem odredilo ločeno obravnavanje te zadeve, kar ima v bistvu v procesnem oziru podlago že v določbi člena 300 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku izvršbe na osnovi člena 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja subsidiarno. Po tej določbi lahko sodišče odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe in lahko izda po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih.

5Navedena procesna ureditev kaže, da so izločene zadeve v procesnem oziru samostojne zadeve in s tem izgubijo procesno povezavo s prejšnjo skupno zadevo, pri čemer je bistveno, da so v procesnem in materialnopravnem oziru predmet ločenega obravnavanja. Po mnenju pritožbenega sodišča ne vzdrži pritožbena trditev, da je kljub izločitvi dela izvršbe, ki se nanaša na poslovni delež družbenika v procesno samostojno zadevo, celotna izvršba enovit postopek. Takšno stališče glede na navedeno ni pravilno.

6Glede na zgoraj navedeno je očitno, da se odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka nanaša zgolj na v tej, evidenčno in procesno ločeni izvršilni zadevi tekoč postopek, ki pa vsebinsko (čeprav zaradi realizacije iste upnikove terjatve) zajema le dovoljeno izvršbo na poslovni delež dolžnika kot družbenika. Še odprti izvršilni postopki po predlogu upnika za realizacijo njegove terjatve zoper istega dolžnika bodo samostojno tekli še naprej ne glede na ustavitev tega postopka.

7Sodišče prve stopnje bi sicer (morda zaradi večje preglednosti) lahko odločilo, da se izvršilni postopek ustavi le v smeri izvršbe na poslovni delež dolžnika kot sredstva izvršbe, glede na navedeno razlago pomena združevanja in ločitve postopkov v procesnem oziru pa to ni nujno, kot to meni upnik v pritožbi. Tako pritožbeno sodišče tudi ni našlo podlage za v pritožbi predlagano razveljavitev prvostopenjskega sklepa na pritožbeni stopnji.

8Po obrazloženem in potem ko pritožbeno sodišče samo uradno upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava ni našlo, je pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka člena 365 v zvezi s členom 366 in členom 353 ZPP v povezavi s členom 15 ZIZ).

9Upnik sam nosi stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel.