VSRS Sklep II Ips 186/2010

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 10. 2009, popravljenim s sklepom o popravi z dne 26. 10. 2009, odločilo, da je dolžna prva nasprotna udeleženka Republika Slovenija iz naslova odškodnine pokojnemu A. V. za zaplenjeno premoženje, in sicer delež ½ nepremičnin, v času zaplembe parc. št. 226, 294, 295/7, 301/3 vse pripisane pri vl. št. 759 k. o. ..., kolikor te parcele niso bile že s sklepom tega sodišča opr. št. N 40/98 z dne 28. 3. 2008 vrnjene v naravi, ter deleže ½ premičnin, izročiti obveznice predlagateljici K. V. v višini 98.882,80 EUR, izplačljive v 15-letnih obrokih z zapadlostjo 1. 3. tekočega leta ter obrestovane z letno obrestno mero v višini temeljne obrestne mere (TOM) + 1 % s tem, da se obresti, obračunane do izplačila prvega obroka, pripišejo nominalni izdaji obveznic. Prva nasprotna udeleženka pa je dolžna za čas od 1. 10. 1997 do izdaje obveznic izračunati obresti od odškodnine, navedene v prvem odstavku tega sklepa, v višini, ki veljajo za vloge na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev, te obresti pa se pripišejo odškodnini, navedeni v prvem odstavku tega sklepa. Odločilo je tudi, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2Sodišče druge stopnje je pritožbama predlagateljice in prve nasprotne udeleženke delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje, popravljen s sklepom o popravi z dne 26. 10. 2009 spremenilo tako, da odškodnino iz naslova zaplenjenega premoženja predstavljajo obveznice v višini 88.284,86 EUR.

Navedbe revidentke

3Zoper sklep sodišča druge stopnje je prva nasprotna udeleženka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja zmotno uporabili materialno pravo ter predlagateljici za podržavljene nepremičnine na t.i. južni strani od v naravi vrnjenih nepremičnin neutemeljeno določili odškodnino po količniku, ki je v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije določen za vrtove. Pri tem je pritožbeno sodišče kršilo tudi določbe postopka, saj je brez kakršne koli obravnave spremenilo ugotovitve sodišča prve stopnje glede dejanske rabe spornega zemljišča v času podržavljenja in uporabilo le katastrske podatke, ki pa za ta del zaplenjenega zemljišča ne morejo biti podlaga za določitev odškodnine. Obrazloži zakaj meni, da bi morali sodišči za ta del nepremičnine uporabiti količnik, ki je v prilogi Odloka določen za „travnike 3.b.r.“. Poleg izkustvenih pomislekov revidentko k nasprotovanju uporabljene cenitve vodi tudi sodna praksa (U 2514/2008 ter I Up 620/2004). Da sporno zemljišče v času zaplembe ni služilo kot vrt, posredno izhaja tudi iz vpisov pri starem zemljiškoknjižnem vložku 759 k. o. ..., kjer je pod zap. št. 4 evidenčnih vpisov pod A2 na podlagi naznanilnega lista in situacijskega načrta iz leta 1953 poočitena delitev stare parcele 295/7 vrt v izmeri 13658 m2. Zemljišče je bilo namreč razdeljeno na več manjših parcel, ki so bile po vrsti rabe opredeljene kot travniki in njive. Poleg tega je treba upoštevati, kar je pritožbeno sodišče spregledalo, da je iz kopije katastrskega načrta po stanju v času nacionalizacije z dne 25. 5. 1993 razvidno, da je zemljišče južno od v naravi vrnjenih nepremičnin tvorilo tudi zemljišče parcele št. 301/3, ki je po podatkih OGU ... z dne 21. 12. 1999 bilo v času zaplembe po vrsti rabe opredeljeno kot „gozd 3“. Revidentka meni, da vrednost spornih nepremičnin znaša 70.104,86 EUR. Predlaga, da Vrhovno sodišče sklepa sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da znaša odškodnina za sporne nepremičnine 70.104,86 EUR, podrejeno pa, da sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Sodišče je revizijo vročilo predlagateljici, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrženje, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija je dovoljena in utemeljena.

6V tem nepravdnem postopku je sodišče odločalo o vrnitvi zaplenjenega premoženja dedičem pokojnega A. V.-ja oziroma določitvi odškodnine zanj. Pokojni je bil v letu 1945 obsojen na kazen zaplembe premoženja, z odločbo, izdano 1. 10. 1997, pa je Vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in zoper pokojnega postopek ustavilo. Po 145. a členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (uradni list SRS št. 17/1978 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIKS; ki se uporablja na podlagi 266. člena ZIKS-1) je treba zato v postopku vračanja premoženja glede oblik in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in glede vrednotenja premoženja smiselno uporabiti določbe III. poglavja Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen).

7Določba 145. č člena ZIKS revizijo zoper odločbe sodišč druge stopnje dovoljuje. Glede na stališče teorije in glede na presojo Vrhovnega sodišča, novela Zakona o pravdnem postopku D ni posegla v določbo omenjenega zakona, ki revizijo dovoljuje(1).

8Jedro problema tvori vprašanje ustrezne višine odškodnine za sporne nepremičnine (nepremičnine na t.i. južni strani od v naravi vrnjenih nepremičnin v izmeri 13.092 m2). Sodišče druge stopnje je za sporne nepremičnine določilo odškodnino po količniku, ki je v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92; v nadaljevanju Odlok) določen za vrtove, revidentka pa meni, da bi bilo treba nepremičnine v površini 12.690 m2 oceniti kot travnik in 402 m2 kot gozd ter uporabiti temu ustrezen količnik, ki bi vrednost pravnomočno prisojene odškodnine za sporne nepremičnine zmanjšal za 18.180,00 EUR.

9Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku glede narave spornega zemljišča na podlagi izpovedbe prič sprejelo dokazno oceno, da je bil ob vili družine V. park, ki je proti jugu prešel v travnik, nato pa v gozd. Ker sodišče ni imelo zanesljivih podatkov, kolikšen del parcele naj bi predstavljal park, kolikšen del travnik in kolikšen del gozd, je odločilo po prosti presoji, da se ta površina za ocenitev vrednosti zemljišča razdeli na tri enake dele. Sodišče druge stopnje pa je zavzelo stališče, da je za izračun odškodnine za površino 13.092 m2 treba izhajati iz zemljiškoknjižnih podatkov parcel v času podržavljanja, ki ga je izdala geodetska uprava ... 21. 12. 1999 in ki to površino v času podržavljanja opredeljuje kot „vrt“.

10Sodišče druge stopnje je pri svoji presoji izhajalo iz 44. člena ZDen, ki v prvem odstavku določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti ter iz tretjega odstavka tega člena, da se vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi predpisa Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Sicer pa določbo 44. člena ZDen dopolnjujejo podzakonski predpisi, ki določajo metodologijo in merila za ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja. Tako uveljavljena metodologija ne omogoča vrnitve premoženja v polni (pravi) vrednosti in vrnjene vrednosti tako ne predstavljajo klasične (prave) odškodnine, pač pa le določeno (vnaprej omejeno) odškodovanje.

11Pravilno je naziranje revidentke, da je ugotovitev dejanske rabe spornih zemljišč v času zaplembe odločilna za pravilno in zakonito določitev odškodnine. V 2. členu Odloka je določeno, da se vrednost zemljišč določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj v času podržavljanja. Ker je bil Odlok sprejet na podlagi pravne ureditve, veljavne ob njegovem sprejemu, je pri katastrskih kulturah upoštevana katastrska kvalifikacija zemljišč po Pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Pravilnik, Uradni list SRS, št. 28/79, 35/83).

12Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča mogoče sporna zemljišča vrednotiti kot vrt le, če so že ob podržavljenju ustrezala vsebini pojma vrta, kot jo določa Pravilnik, to je, da je bilo že ob podržavljenju na teh zemljiščih urejeno namakanje, ali so se na njih gojile vrtnine in cvetje za prodajo. Za to, kako se to stanje ugotovi, pa so določena dokazna pravila, in sicer se stanje ob podržavljenju ugotavlja po aktih o podržavljenju oziroma po zapisnikih, sestavljenih ob odvzemu premoženja (prvi odstavek 3. člena Navodil o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja; Uradni list RS, št. 23/92 in 26/00). Če pa stanja na ta način ni mogoče pravilno ugotoviti, se stanje ugotovi po drugih listinah oziroma dokazilih (drugi odstavek 3. člena Navodila).

13Sodišče druge stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je za pravno odločilno štelo zemljiškoknjižne podatke parcel v času podržavljanja, ki jih je izdala Geodetska uprava ... 21. 12. 1999, saj to nasprotuje izpovedbam pred sodiščem prve stopnje zaslišanih prič in klasifikacijo parcele 301/3 k. o. ..., ki je prav tako tvorila del spornega zemljišča, kot gozd, ki ugotavljajo drugačno dejansko stanje spornih nepremičnin v času zaplembe. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče ni izčrpalo pritožbenih navedb prve nasprotne udeleženke, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena odločilo, kot to izhaja iz prve točke izreka.

14Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Glej mag. Metoda Orehar Ivanc: Institut dopuščene revizije po ZPP-D, Pravna praksa – 2009, številka 28, str. 22.