UPRS sodba II U 408/2011

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja tožeči stranki zavrnila zahtevke KOP za ohranjanje kolobarja, ozelenitev njivskih površin in sonaravno rejo domačih živali (1. točka izreka). Odločila je še, da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za leto 2009 odločeno z drugo odločbo (2. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) in da v postopku izdaje te odločbe posebni stroški niso nastali (4. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da se zahtevki KOP v skladu s 24. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (v nadaljevanju Uredba KOP) v celoti zavrnejo, ker je obtežba z živino na KMG večja od 1,9 GVŽ/ha.

Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z odločbo, št. 33101-1051/2010/2 z dne 3. 8. 2011 njeno pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica na obrazcu „D-prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ navedla skupno 8,66 ha površin, na obrazcu B pa 18,495, GVŽ in sicer 1 tele s količnikom 0,3 GVŽ, teličko s količnikom 0,3 GVŽ, 3 telice za pitanje s količnikom 0,6 GVŽ, 1 bika s količnikom 0,6 GVŽ, 5 krav molznic s količnikom 1 GVŽ, 4 prašiče pitance s količnikom 0,07 GVŽ, 5 prašičev pitancev do 80 kg s količnikom 0,13 GVŽ, 7 prašičev pitancev do 110 kg s količnikom 0,19 GVŽ, 3 prašiče pitance nad 110 kg s količnikom 0,24 GVŽ, 15 oslov s količnikom 0,5 GVŽ ter 3 peteline s količnikom 0,005 GVŽ. Maksimalna obremenitev v obravnavanem primeru, da obtežba ne bi bila večja od 1,9 GVŽ/ha, bi bila 16,45 GVŽ. Ker je tožnica to presegla, ni izpolnjevala pogoja predpisane obtežbe. Glede na to tudi drugostopni organ zaključuje, da je prvostopni organ iz razloga prevelike obtežbe zahtevek tožnice za ukrepe KOP utemeljeno zavrnil, saj je obtežba na presečni datum, ko se podajo podatki o staležu živali, to je 1. 3. 2009, znašala 2,1 GVŽ/ha.

Tožeča stranka je v predmetni zadevi vložila tožbo zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter ugotovi, da je tožnica upravičena do sredstev iz naslova izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov za leto 2009. Navaja, da je pri izpolnjevanju obrazca B prišlo do neljube napake, ko se je pomotoma zapisalo 15 živali v rubriko osli, mule in mezgi, za katere je faktor 0,5, namesto v rubriko kokoši nesnic, za katere je faktor 0,04. Zaradi te pomote je prišlo pri izračunu tudi do večje obtežbe, kot pa je dejansko na kmetijskem gospodarstvu tožeče stranke. Ob pravilnem izračunu znaša namreč ta 1,31 GVŽ/ha. Takšno dejansko stanje izhaja tudi iz uradnih evidenc, ki jih vodi Veterinarska uprava RS. Oslov, mul ali mezgov na kmetijskem gospodarstvu tožeče stranke niso redili ne v letu 2009, ne v kateremkoli drugem letu. Očitna pomota ne more pomeniti izgube pravic v primerih, ko je možno pravilno ugotoviti dejansko stanje in sprejeti zakonito odločitev.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike v šestem odstavku 7. člena izrecno določa, da se glede izpolnjevanja pogojev za ukrepe KOP obtežbo z živino na kmetijskem gospodarstvu izračuna z upoštevanjem staleža rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu in koeficientom GVŽ iz obrazca B ter podatkov o ugotovljenih površinah KZU za GERK-e iz obrazca "D-prijava površin kmetijskih rastlin z zahtevkom na površino“. Vloga tožeče stranke pa vsebuje tudi izjavo nosilke kmetijskega gospodarstva, da je seznanjena s pogoji za ukrepe in sankcijami ter da so podani podatki resnični in točni, s čimer je vzpostavljena odgovornost same nosilke za uveljavljanje zahtevkov skladno s predpisi. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Uredba KOP v 2. členu določa, da se v letih 2009 do 2013 izvajajo ukrepi osi 2 in sicer izravnalna plačila za območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter, kar je predmet v obravnavani zadevi, kmetijsko okoljska plačila (21. kmetijsko okoljskih podukrepov). Namen ukrepa kmetijsko okoljskih plačil, ki vključuje 21 kmetijsko okoljskih podukrepov, je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostjo rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti rodovitnosti tal ter tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij (11. člen Uredbe KOP).

Po programu razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju Program PRP), obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (v nadaljevanju Uredba IAKS) v šestem odstavku 7. člena določa, da se za izpolnjevanje pogojev za KOP ali SKOP obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu izračuna z upoštevanjem staleža rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu in koeficientom GVŽ iz obrazca „B-stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu“ ter podatkov o ugotovljenih površinah KZU za GERK-e iz obrazca „D-prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“.

V predmetni zadevi ni sporno, da je na obrazcu „B-stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu“, ki je sestavni del tožničine zbirne vloge za leto 2009, navedeno, da tožnica redi 15 oslov, mul oziroma mezgov, za katere velja količnik 0,5 GVŽ. Na osnovi tega je prvostopni organ ob uporabi zgoraj navedenih določil Uredbe IAKS izračunal, da obtežba z živino na tožničinem kmetijskem gospodarstvu znaša 2,1 GVŽ in tako presega s Programom PRP predpisano mejno vrednost 1,9 GVŽ/ha. Tožnica je šele v pritožbi zoper prvostopno odločbo pojasnila, da je prišlo pri sestavi obrazca B na kmetijski svetovalni službi do pomote in da bi morala biti številka 15 vpisana v rubriko kokoši nesnic. V zvezi s tem je priložila tudi izjavo kmetijskega svetovalca. Tudi sodišče se strinja z zaključkom drugostopnega organa, da tovrstni ugovori, ki jih tožnica ponavlja tudi v tožbi, pravilnosti izpodbijane prvostopne odločbe, ne morejo omajati. Prvostopna odločba je bila izdana na podlagi podatkov, ki jih je v vlogi navedla tožnica. Obtežba z živino je bila tako izračunana v skladu s šestim odstavkom 7. člena Uredbe IAKS na podlagi podatkov o staležu rejnih živali navedenih na obrazcu B in površin kmetijskih rastlin navedenih na obrazcu D. Iz podatkov spisa, s katerimi je razpolagal prvostopni organ, ni izhajalo drugačno dejansko stanje, kot je bilo navedeno v obrazcu B in D, zato tudi ni bilo potrebe po dodatnem razjasnjevanju in ugotavljanju dejanskega stanja. Prvostopni organ je tako na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, ugotovil, da obtežba na tožničinem kmetijskem gospodarstvu, znaša 2,1 GVŽ/ha in torej presega predpisano mejno vrednost, ki znaša 1,9 GVŽ/ha, in tako na podlagi 24. člena Uredbe KOP, tožničine zahtevke KOP pravilno v celoti zavrnil.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakon utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).