UPRS sodba II U 475/2011

Tožba se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo opr. št. III K 19/2007. Vlogo je zavrgla na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker je v zvezi z isto kazensko zadevo v teku postopek, ki se vodi pod opr. št. Bpp 2150/2011 ter v katerem prav tako tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ker se torej o isti zadevi že vodi postopek, je bilo treba prošnjo tožnika v obravnavanem primeru zavreči.

Tožnik v tožbi navaja, da so bila pri izdaji izpodbijane odločbe kršena pravila postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. V odločbi je sicer navedeno, da je enako vlogo v zvezi s kazenskim postopkom opr. št. III K 19/2007 že vložil na sodišču v Ljubljani, vendar pa takšna pavšalna obrazložitev ni zadostna, saj je s sklicevanjem na predpis brez podrobne obrazložitve in konkretizacije stranki onemogočeno učinkovito pravno varstvo. Meni, da bi moral organ za BPP pozitivno odobriti prošnjo, ker gre za nujno brezplačno pravo pomoč zaradi kršitve človekovih pravic s hujšimi škodljivimi posledicami. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki se v skladu s 33. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) uporablja za vprašanja, ki po tem zakonu niso urejena. V skladu s 129. členom ZUP mora organ po prejemu zahteve najprej preizkusiti ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka. V primeru, če ugotovi, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, vlogo zavrže. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

Iz predloženega spisa je razvidno in med strankama tudi ni sporno, da je tožnik vložil dve vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s kazensko zadevo opr. št. III K 19/2007 ter da je v obeh prosil za odvetnika za sestavo in vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. O vlogi, ki jo vodi tožena stranka pod opr. št. Bpp 2150/2011 v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo pravnomočno odločeno. Po določbi četrtega odstavka 129. člena ZUP pa upravni organ s sklepom zavrže zahtevo stranke, če o isti upravni stvari že teče postopek. Ker torej postopek na podlagi prve vloge tožnika še ni bil pravnomočno zaključen, je tožena stranka tudi po presoji sodišča odločila pravilno, ko je tožnikovo vlogo v tej zadevi zavrgla. Pri tem je tudi ustrezno navedla in konkretizirala pravno podlago, na podlagi katere je sprejela svojo odločitev, ter tudi povzela vsebino navedene določbe, zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je obrazložitev pomanjkljiva ter da onemogoča učinkovito pravno varstvo. O utemeljenosti tožnikove vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa bo tožena stranka odločila v okviru postopka, ki se vodi pod št. Bpp 2150/2011.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).