VSK sklep II Ip 156/2012

Pritožba upnice F d.d. in pritožba upnice B. d.d. se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: I.) da se iz kupnine, prejete za prodajo nepremičnin (s parc. št. 808/38 k.o. B., parc. št. 1362/7 k.o. O., parc. št. 214 S k.o. Š. in parc. št. 896/8 k.o. Š.) v višini 232.092,50 EUR, poplačajo: 1.) stroški izvršilnega postopka: z opr.št. In 1 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v skupni višini 93,47 EUR; z opr.št. In 2 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 48,03 EUR; z opr.št. In 3 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 11,21 EUR; z opr.št. In 4 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 146,34 EUR; 2.) davek na promet nepremičnin v višini 4.550,84 EUR; 3.) druge davščine, ki obremenjujejo prodane nepremičnine v višini 216,79 EUR; 4.) vodilni upnik H. d.d.: za zakonske zamudne obresti od zneska glavnice (250.414,04 EUR) od 31.3.2009 do 16.2.2012 v višini 66.200,86 EUR in deloma za glavnico v višini 160.824,96 EUR; II.)odredilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa nakazal: znesek 4.354,66 EUR na proračun Občine s tam navedeno številko; znesek 196,18 EUR na proračun Občine s tam navedeno številko; znesek 216,79 EUR na prehodni podračun DURS s tam navedeno številko; znesek 227.119,29 EUR na transakcijski račun vodilnega upnika H.; znesek 59,24 EUR na transakcijski račun upnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, DURS; znesek 146,34 EUR na transakcijski račun upnice N.P.; III.) delni umik predloga vodilnega upnika H. d.d. z dne 16.2.2012 vzelo na znanje in izvršilni postopek z opr.št. In 1 deloma ustavilo za znesek v višini 20.000,00 EUR, plačan dne 14.9.2011; IV.) dolžnikom naložilo, da morajo vodilnemu upniku H. d.d. v roku 8 dni plačati nadaljnje izvršilne stroške v skupni višini 1.431,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila; V.) da se izvršilni postopek vodilnega upnika in vsi pristopljeni izvršilni postopki ustavijo v delu, ki se nanaša na nepremičnine s parc. št. 808/38 k.o. B., parc. št. 1362/7 k.o. O., parc. št. 214 S k.o. Š. in parc. št. 896/8 k.o. Š.

Proti navedenemu sklepu je upnica F. d.d. po svojih pooblaščenkah vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo spremembo ali razveljavitev. Trdi, da je sodišče zmotno ugotovilo vrstni red upnikov, ki so imeli svojo terjatev do dolžnika zavarovano z v zemljiško knjigo vpisano hipoteko na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje v predmetnem izvršilnem postopku. Iz podatkov zemljiške knjige določno izhaja, da ima upnica F. pri nepremičninah parc. št. 214.S k.o. Š. in parc. št. 896/8 k.o. Š., vpisano hipoteko prvega vrstnega reda in zato prednost pri poplačilu pred vodilnim upnikom, navedenim v točki 4. pod I. izreka izpodbijanega sklepa. Prvi odstavek 198. čl. ZIZ določa, da se po plačilu terjatev iz 197. čl. ZIZ poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se upniki iz prvega odstavka poplačajo po vrsti, kot so pridobili zastavno pravico oziroma zemljiški dolg. Temeljno zakonsko določilo, ki v konkretnem primeru velja kot lex specialis, je določba drugega odstavka 198. čl. ZIZ, ki določa, da se upniki poplačajo po vrsti, kot so pridobili zastavno pravico. Navedeno zakonsko določilo je skladno z materialnopravnim predpisom iz tretjega odstavka 147. čl. SPZ, ki določa, da šele, ko je prvi upnik poplačan v celoti, se poplača nadaljnji upnik in tako po vrsti naprej. V konkurenci več stvarnih pravic na isti stvari ima prednost tista, ki je pridobljena prej (6. čl. SPZ). Zemljiškoknjižno sodišče je 27.2.2007 na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnin z dne 8.12.2006 pri nepremičninah parc. št. 214.S k.o. Š. in parc. št. 896/8 k.o. Š. vknjižilo maksimalno hipoteko v zavarovanje terjatev do najvišjega zneska 25.000.000,00 SIT v korist pritožnice. Navedeno pomeni, da je upnica F. d.d. s tem pridobila zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah z učinkom že od 27.2.2007. Ob upoštevanju pravil o poplačilu upnikov bi se iz dobljene kupnine morala poplačati terjatev pritožnice. Tudi odločitev o stroških postopka ni pravilna. Po 197. čl. ZIZ se prednostno poplačajo stroški izvršilnega postopka vseh upnikov, neodvisno od tega, ali se zaradi njihovega poplačila vodi ta izvršilni postopek. Edini pogoj je pravočasna prijava stroškov, to je do konca razdelitvenega naroka. V konkretnem primeru je upnica pravočasno, to je do konca razdelitvenega naroka, prijavila izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR, ki so bili upnici priznani s pravnomočnim sklepom o izvršbi opr.št. VL 1 z dne 25.9.2009.

Proti navedenemu sklepu je upnica B. d.d. vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo spremembo oziroma razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da je sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa spregledalo, da ima pritožnica zastavno pravico na nepremičnini s parc. št. 1362/7, na podlagi Pogodbe do najvišjega zneska 72.000.000,00 SIT, zatem hipoteko na podlagi Pogodbe z vknjižbo maksimalne hipoteke v zavarovanje terjatve do najvišjega zneska 170.000,00 EUR ter hipoteko na podlagi Pogodbe z vknjižbo maksimalne hipoteke v zavarovanje terjatve do najvišjega zneska 150.000,00 EUR. Šele nato je pri navedeni nepremičnini vpisana zastavna pravica vodilne upnice H. d.d., na podlagi sklepa o izvršbi opr.št. In 1. Zastavna upnica B. d.d. ima pri navedeni nepremičnini tako boljši vrstni red kot zastavna pravica upnice H. d.d. Upnica je predlog za izvršbo vložila zaradi terjatve v višini 205.631,30 EUR na podlagi pogodbe, sklenjene v notarskem zapisu. Terjatev po navedeni pogodbi je zavarovana med drugim tudi z maksimalno hipoteko na nepremičnini s parc. št. 1362/7 k.o. O., in sicer na podlagi Pogodbe z vknjižbo maksimalne hipoteke in na podlagi Pogodbe z vknjižbo maksimalne hipoteke. Terjatev pritožnice je na dan razdelitvenega naroka znašala še 162.022,11 EUR. Na podlagi predpisanega vrstnega reda poplačila upnikov bi moralo sodišče iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnin dolžnika s parc. št. 1362/7 k.o. O., pred vodilno upnico, poplačati najprej hipotekarno upnico B. d.d. Slednja se sicer naroka za razdelitev kupnine od prodanih nepremičnin ni udeležila, vendar bi moralo sodišče pri izdaji sklepa o poplačilu upničino terjatev skladno z 207. čl. ZIZ upoštevati po stanju, kot izhaja iz zemljiške knjige in spisa. Sodišču prve stopnje predvsem očita, da je zmotno ugotovilo oziroma sploh ni ugotavljajo vrstnega reda poplačila upnikov, ki so imeli svojo terjatev do dolžnika zavarovano z v zemljiško knjigo vpisano hipoteko na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje v tem izvršilnem postopku.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi upnice: F. d.d.:

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo na podlagi dne 16.2.2012 opravljenega razdelitvenega naroka (1. odst. 207. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Iz spisa je razvidno, da je bila na ta narok povabljena tudi pritožnica. Kot izhaja iz 2. odst. 207. čl. ZIZ, lahko upniki samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo (med drugim) vrstni red, po katerem imajo upniki pravico do poplačila. Sodišče prve stopnje je v zapisniku o razdelitvenem naroku med drugim navedlo, da se kot prvi upnik deloma poplača vodilni upnik H. d.d. v tam navedenih zneskih in da ostane v preostalem delu nepoplačan, ravno tako pa ostanejo nepoplačani ostali pristopljeni upniki. Pritožnica ne trdi, da bi na naroku ali pred tem izpodbijala vrstni red poplačila. Glede na to so sedaj neutemeljene njene pritožbene trditve v smeri, da bi se ob upoštevanju pravil o poplačilu upnikov, iz dobljene kupnine za nepremičnine, morala poplačati njena terjatev, ker je zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah na podlagi Pogodbe pridobila z učinkom že od 27.2.2007, ko je bila v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka v zavarovanje njenih terjatev do najvišjega zneska 25.000.000,00 EUR (vendar pa ob tem niti ne trdi, da je za svojo s hipoteko zavarovano terjatev že pridobila poplačilno pravico).

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje glede na 197. čl. ZIZ kot prednostne terjatve pri poplačilu upoštevalo najprej izvršilne stroške. V zvezi s tem je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno njegovo stališče, da se kot prednostne terjatve ne morejo upoštevati tudi stroški izvršb na podlagi drugih izvršilnih sredstev. Ker pritožnica konkretno ne zatrjuje, da bi bili njeni izvršilni stroški v znesku 41,00 EUR povezani s postopkom prodaje predmetnih nepremičnin, je pritožba neutemeljena tudi v tem delu.

K pritožbi upnice: B. d.d.:

V zvezi s trditvami, da je sodišče prve stopnje spregledalo dejstvo o tem, da ima pritožnica pred vodilno upnico H. d.d. na dolžnikovi nepremičnini vpisane hipoteke na podlagi tam navedenih pogodb, in da je predlog za izvršbo vložila zaradi terjatve v višini 205.631,30 EUR ter da je njena terjatev na dan razdelitvenega naroka znašala še 162.022,11 EUR, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi dne 16.2.2012 opravljenega razdelitvenega naroka (1. odst. 207. čl. ZIZ). Iz spisa je razvidno, da je bila na ta narok povabljena tudi pritožnica. Kot izhaja iz 2. odst. 207. čl. ZIZ, lahko upniki samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo (med drugim) vrstni red, po katerem imajo upniki pravico do poplačila. Sodišče prve stopnje je v zapisniku o razdelitvenem naroku med drugim navedlo, da se kot prvi upnik deloma poplača vodilni upnik H. d.d. v tam navedenih zneskih in da ostane v preostalem delu nepoplačan, ravno tako pa ostanejo nepoplačani ostali pristopljeni upniki. Pritožnica ne trdi, da bi na naroku ali pred tem izpodbijala vrstni red poplačila. Glede na to so sedaj neutemeljene njene pritožbene trditve v smeri, da bi morala biti poplačana pred vodilnim upnikom in da sodišče sploh ni ugotavljalo vrstnega reda poplačila upnikov, ki so imeli svojo terjatev do dolžnika zavarovano z v zemljiški knjigi vpisano hipoteko na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje v tem izvršilnem postopku.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbi obeh upnic zavrnilo kot neutemeljeni in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.