UPRS sodba I U 460/2012

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 87/2012 z dne 19. 3. 2012 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem zavrnil prošnjo A.A., s prebivališčem ... za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), vložene 27. 2. 2012. Tožnica je vlogi priložila sklep Okrajnega sodišča v Brežicah I 16/2012 z dne 17. 2. 2012 z izvršilnim predlogom, potrdilo DURS o višini katastrskega dohodka, potrdilo gospodinjske evidence, potrdilo o višini pokojnine iz decembra 2011, potrdilo za hčer in izpis iz študentskega servisa za hčer. Tožnica je 8. 3. 2012 na Organu za BPP navedla, da na račun pravdnih stroškov po pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrajnega sodišča v Brežicah P 129/2010 z dne 22. 3. 2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2891/2011 z dne 30. 11. 2011, ki so predmet izvršilnega predloga in posledično sklepa I 16/2012 z dne 17. 2. 2012, ni plačala ničesar, ker ima prenizko pokojnino. Zoper navedeni sklep pa bi tožnica želela vložiti ugovor. Navedla je, da ji je odvetnik svetoval, naj gre na BPP, on pa bo napisal ugovor. Organ za BPP je tožnico seznanil z razlogi iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V primeru, če upnik ne bo poplačan iz pokojnine, bo predlog za izvršbo lahko razširil na novo izvršilno sredstvo, to pa je nepremičnine v lasti oz. solastnini tožnice. Tako bodo obresti in stroški postopka še dodatno narasli. Navaja vsebino prvega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po mnenju Organa za BPP tožnica z ugovorom zoper sklep o izvršbi I 16/2012 z dne 17. 2. 2012 Okrajnega sodišča v Brežicah, da njena pokojnina ne dosega zakonskega minimuma za izveden rubež na pokojnini nima verjetnega izgleda za uspeh in bi se postopek izvršbe z vložitvijo pravnega sredstva po nepotrebnem zavlačeval. Zato je vlogo tožnice za BPP zavrnil.

2Tožnica v tožbi navaja, da je izrek izpodbijane odločbe napačen, saj se glasi na A.A. in ne na tožnico. Tako sta izrek izpodbijane odločbe in obrazložitev v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnica izpodbija odločbo tudi iz razloga 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Neutemeljena je navedba, da je zadeva očitno nerazumna. Dejansko stanje v zadevi pa tudi ni ustrezno obrazloženo. Če bi imela tožnica dovolj denarnih sredstev, ne bi zaprosila za BPP. Tožnica je Organ za BPP seznanila s svojimi težkimi premoženjskimi razmerami. Strokovna služba za BPP pa je tožnico spraševala le glede ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ. Tožena stranka tudi ni obrazložila, zakaj tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh in bi se postopek izvršbe z vložitvijo pravnega sredstva po nepotrebnem zavlekel. ZIZ predvidena različna pravna sredstva, kar izhaja iz 9. člena ZIZ. Na podlagi 55. člena ZIZ so tudi možni taksativno našteti različni ugovori. Tožnica meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in da krati tožnici možnost uporabe pravnih sredstev. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, tožnici pa prisodi priglašene stroške postopka v roku 15 dni pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Tožena stranka je po urgenci sodišču poslala obnovljeni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

4Tožba je utemeljena.

5V predmetni zadevi je tožena stranka odločala o tožničinem izpolnjevanju pogojev predpisanih z ZBPP za dodelitev BPP. Namen BPP po ZBPP je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, ob upoštevanju še drugih, v ZBPP navedenih pogojih. V danem primeru tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj navaja priloge tožnice k vlogi za BPP, ki izkazujejo tožničin finančni položaj, o katerem pa se ni opredelila. Za odobritev vloge za dodelitev BPP morata biti namreč izpolnjena dva pogoja kumulativno in sicer finančne okoliščine pri prosilki in hkrati tudi izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP (da ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh). Na podlagi 24. člena ZBPP je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilka vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Zakon šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilke v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka možnost BPP zlorablja, če je pričakovanje ali zahteva prosilke očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilke v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti ali morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Tožena stranka pa je svoje presojanje, da je predmetna zadeva očitno nerazumna obrazložila zelo skopo oziroma pomanjkljivo, tako da je sodišče ne more preizkusiti. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj navedla, da tožnica z ugovorom zoper sklep o izvršbi, da njena pokojnina ne dosega zakonskega minimuma za izveden rubež na pokojnini, nima verjetnega izgleda za uspeh in bi se postopek izvršbe z vložitvijo pravnega sredstva po nepotrebnem zavlačeval. Zato je tudi po presoji sodišča ugovor tožnice, da ni podana zadostna obrazložitev in da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, povsem utemeljen.

6Ker po povedanem iz obrazložitve izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, ki na konkreten primer narekujejo sprejeto odločitev tožene stranke in so bili v danem primeru odločilni za presojo pravilnosti odločitve tožene stranke o izpolnjevanju pogojev tožnice za dodelitev BPP glede na zakonsko predpisane pogoje, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe pa tudi onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku, kar je v nasprotju z določbo 22. člena Ustave Republike Slovenije. Pravica tožnice do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno izvedenih dokazov.

7Na podlagi določbe 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora obrazložitev odločbe obsegati obrazložitev zahtevka strank in navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na kateri je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Po presoji sodišča dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (druga točka 214. člena ZUP), izpodbijana odločba nima razlogov (bistvenih elementov) za presojo dokazov (tretja točka 214. člena ZUP) ter za odločitev v zadevi (peta točka 214. člena ZUP). Tožena stranka ni navedla konkretnega dejanskega stanja, ugotovljenega v ugotovitvenem postopku ter ocene, zakaj na takšno dejansko stanje niso izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev BPP. Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po sedmi točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo tretjega odstavka 27. člena ZUS-1.

8Upravičen je tudi ugovor tožnice, da je izrek izpodbijane odločbe napačen, saj se glasi na „A.A.“ in ne na tožnico česar tožena stranka v postopku ni popravila, ter zato izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Navedeno bo potrebno prav tako upoštevati v ponovljenem postopku.

9Ker je po povedanem izpodbijana odločba nezakonita, zato je sodišče na podlagi druge točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

10Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, se tožnici, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, se tožnici priznajo stroški upravnega spora v višini 350,00 EUR, povečanih za 20 % DDV, ker je bila zadeva rešena zunaj glavne obravnave in je tožnico zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.