VSK sodba Cp 92/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo tako primarni zahtevek na izstavitev listine kot podrejeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice in podrejeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za v izreku opisan del nepremičnine in tožeči stranki naložilo v plačilo 2.326,36 EUR pravdnih stroškov. Iz razlogov sodbe izhaja, da tožeča stranka ni založila predujma za postavitev izvedenca, ki bi izdelal ustrezen elaborat, po katerem bi del nepremičnine, ki je predmet zahtevka, dobil svojo označbo in bil tako sposoben biti predmet lastninske pravice. Sicer določljiv zahtevek je zaradi neizvedbe dokaza z izvedencem postal nedoločen.

2Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje. Navaja, da sodba najprej ugotovi, da so določbe pogodbe jasne in določene, nato pa zahtevek zavrne zaradi nedoločenosti tožbenega zahtevka. Med razlogi je zato nasprotje. Tožničina ponudba je obsegala ločeno ogled in postavitev izvedenca. Gre za različni dokazni sredstvi, namenjeni dokazovanju različnih dejstev. Sodišče je oba dokazna predloga združilo, iz dokaznega sklepa tudi ni jasno, čemu je strokovno znanje izvedenca namenjeno, ali ogledu ali postavitvi izvedenca. Odločitev sodišča bi morala biti jasna, da bi strankam lahko omogočila konkretno opredeljevanje do vsakega dokaza posebej ter izvrševanje načela kontradiktornosti. Odločitev sodišča, da bo hkrati izvajalo ogled in izdelavo elaborata, tožeči stranki ni bila sporočena. Prav tako je nezakonito postopanje sodišča, ker zaradi neplačila predujma ni opravilo ogleda. Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, saj v točki 12 navaja, da sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem, kar lahko napeljuje na sklep, da je kljub temu izvedlo ogled, česar pa ni storilo. Nejasna in sama s seboj v nasprotju je tudi obrazložitev v točki 13, saj je drugi (očitno prvi) podrejeni zahtevek določen in izvršljiv. Tožnica z njim zahteva lastninsko pravico na določenem in opredeljenem delu nepremičnine ter dovoljenje za opravo geodetske izmere. Tožnica lahko tako izmero opravi kasneje in hkrati z geodetsko odločbo posreduje sodbo za vpis v zemljiško knjigo. Drugi podrejeni zahtevek se kvalitativno loči od prvega. Geodetski elaborat bi bil še vedno del postopka, saj bi bila njegova izdelava naložena s sodbo sodišča. V obravnavanem primeru gre za točno določene prostore, ki jih je treba z ogledom le ugotoviti in narisati ustrezno skico. Sodišče se v izpodbijani sodbi sploh ni opredelilo do toženčinih (pravilno verjetno toženkinih) ugovorov. Sama odločitev o temelju zahtevka je bistvena, če ne drugače zaradi morebitnega odškodninskega zahtevka, ki bi ga tožnica imela, če bi tožbo izgubila zaradi neplačila predujma. Nezakonita neizvedba predlaganega dokaza z ogledom ne sme imeti za tožnico negativnih posledic na način, da je tožbeni zahtevek za sodišče nedoločen.

3Pritožba ni utemeljena.

4Razlogi izpodbijane sodbe so jasni, med njimi ni nobenih nasprotij, očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zato ni podana. Pritožba namreč spregleda razliko med določenostjo (ali določljivostjo) predmeta obveznosti po materialnem pravu in določenostjo tožbenega zahtevka po procesnem pravu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predmet obveznosti po sporni darilni pogodbi določljiv („darilna pogodba vsebuje vse podatke, s katerimi je mogoče določiti njen predmet“), kar pa ne velja za tožbeni zahtevek. Da bi bil ta določen, mora biti izvršljiv (v zemljiški knjigi) tak kot je, brez nadaljnjega pravnega sklepanja. Da bi bilo sodbo, ki se nanaša na del nepremičnine, mogoče izvesti v zemljiški knjigi, mora biti pred tem evidentirana ustrezna sprememba v katastru stavb, na podlagi katere postane ta del individualno določena samostojna stvar. Za take primere Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) ureja postopek evidentiranja sprememb na podlagi sodnih odločb. Sestavni del sodbe mora biti elaborat, ki ga med sodnim postopkom izdela izvedenec (prvi odstavek 8. člena ZEN). Povedano velja tako za ugotovitveno sodbo kot za sodbo, v kateri je bila toženi stranki naložena izstavitev listine, saj za obe velja, da sta neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po določbi 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

5Tožnica je sicer v tožbenem zahtevku predlagala, da se med postopkom izdela elaborat o evidentiranju sprememb v katastru stavb in da ji je (primarno) toženka dolžna izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko vpisala kot lastnica na novo evidentirane nepremičnine, oziroma, da se (podrejeno) ugotovi, da je lastnica na novo evidentirane nepremičnine, vendar je z neplačilom predujma za izdelavo elaborata povzročila, da tega ne bo mogoče izdelati, zaradi česar vtoževani del nepremičnine ne bo postal samostojna individualno določena stvar in kot tak ne more biti predmet lastninske pravice. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi primarnega in podrejenega zahtevka je zato pravilna.

6Ker ob povedanem o posledicah neizvedbe dokaza z izvedencem (neizdelavi elaborata) tožnica v nobenem primeru ne more uspeti, je sodišče pravilno zavrnilo vse ostale dokazne predloge. Ni jasno, kaj želi doseči pritožba s trditvami, da je ogled predlagala za dokazovanje drugih dejstev in da je sodišče oba dokaza združilo. Izvedenec lahko elaborat izdela le na podlagi ogleda stvari. Na naroku 22.2.2011 je bilo tožnici naloženo, da založi stroške za izvedenca geodeta. Na dokazne sklepe sodišča tožeča stranka ni imela nobenih pripomb, čeprav je imela možnost, da jih poda, zato načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno. Ker je tožeča stranka izvedenca geodeta predlagala samo v zvezi z izdelavo elaborata o evidentiranju sprememb v katastru stavb (drugi odstavek točke 5. tožbe), tudi sicer ne more biti nobenega dvoma, za kakšen namen bi bil izvedenec imenovan.

7Drži pritožbena navedba, da se primarni in drugi podrejeni zahtevek kvalitativno ločita, vendar je sodišče prve stopnje pravilno in obrazloženo zavrnilo tudi zahtevek, ki vsebuje obveznost tožeče stranke, da dopusti izdelavo elaborata in ki bi dalo upravičenje tožeči stranki, da sama naroči izdelavo elaborata. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na določbo 8. člena ZEN, po kateri se evidentiranje sprememb v katastru stavb v zvezi s sodno odločbo lahko izvede le na podlagi elaborata, ki ga izvedenec izdela med sodnim postopkom (tožnica je bila o tem izrecno opozorjena na prvem naroku). Za obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni po pravnomočnosti sodbe dovoliti izdelavo elaborata, oziroma, da se za izdelavo elaborata pooblasti tožnica, ni nobene materialnopravne podlage (niti v zakonu niti v pogodbi).

8Sodišče odloča v mejah tožbenega zahtevka in ne o vseh možnih vidikih spornih razmerij med strankami. Tožnica zaradi svoje opustitve z zahtevkom v nobenem primeru ne more uspeti, zato sodišču ni bilo treba presojati materialno pravne utemeljenosti njenih ostalih navedb.

9Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti očitanih kršitev, niti kršitev, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).