VSL sodba I Cpg 630/2011

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 2. točki izreka delno spremeni tako, da je dolžna tožena stranka v 15. dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 9.334,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da:

- ostane nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Okrožnega sodišča v Ljubljani, Plg ….......... z dne ….........., v celoti v veljavi (1. točka izreka);

- je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki za njene pravdne stroške 11.615,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15. dnevnega roka do poplačila obveznosti (2. točka izreka).

2Zoper to sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je zaključek o utemeljenosti predloga za izpraznitev poslovnih prostorov (po 28. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih) sprejelo potem, ko je ugotovilo, da:

- je tožena stranka najemnica dveh poslovnih prostorov v X centru na podlagi najemne pogodbe št. BH-/08 z dne 10. 10. 2008 (A2), aneksa št. 1 (A3) in najemne pogodbe št. 1/08 z dne 21. 08. 2008 (A4);

- je tožena stranka svoje obveznosti plačevanja najemnine za najete prostore plačevala z zamudo, dveh računov (št. 410013981 - A16 in št. 410014417 - A17) pa sploh ni poravnala;

- je tožeča stranka toženi poslala več opominov (z dne 08. 07. 2009 – A6, z dne 17. 07. 2009 – A7, z dne 05. 10. 2009 - A8, z dne 12. 04. 2010 – A9 in z dne 28. 05. 2010 – A10);

- tožena stranka z izpiski plačil ni dokazala, da bi s plačili poravnala prav dolgovano najemnino za najemne prostore v X, upoštevaje, da je imela v najemu tudi prostore tožeče stranke v K. in Y.

6Tožena stranka zaključek sodišča prve stopnje izpodbija z navedbo, da je bila najemnina, določena v najemnih pogodbah, „daleč pretirana, pravzaprav oderuška“. Po presoji pritožbenega sodišča ta okoliščina na odločitev sodišča ne more uspešno vplivati, saj tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala navedb, iz katerih bi izhajali še drugi elementi zatrjevanega oderuštva po prvem odstavku 119. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sklicevanje na primernost najemnine, kot jo je ugotovil izvedenec, angažiran s strani tožene stranke, tako ne zadostuje.

7Velja, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (9. člen OZ). Načelo pacta sunt servanda pomeni, da so pogodbene stranke, potem ko je pogodba sklenjena, zavezane svoje sprejete obveznosti izpolniti, in sicer tako, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožena stranka ni trdila, da bi tožeča stranka najemnine obračunala v nasprotju s sklenjenimi pogodbami.

8Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da izkazana plačila tožene stranke tožeči stranki ne dokazujejo plačila njene obveznosti po najemnih pogodbah prav za poslovna prostora v T., ob upoštevanju neprerekanega dejstva, da je bila tožena stranka najemnica prostorov tožeče stranke tudi v K. in Y. Tožeča stranka je v odgovor na navedbe tožene o izvedenih plačilih natančno pojasnila, kako so bila plačila upoštevana ter nadalje navedla, da je večina obveznosti tudi po izvedenih plačilih ostala delno neporavnana, dva računa pa sta ostala v celoti neplačana (tč. IV pripravljalne vloge z dne 01. 03. 2011, list. št. 32 in 33). Na konkretizirane navedbe tožeče stranke tožena stranka ni odgovorila. Pritožba torej neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo, da od junija 2009 dalje ni plačala nobene najemnine več.

9Utemeljena pa je pritožba tožene stranke v delu, v katerem izpodbija stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (tč. 2 izreka sodbe). Sodišče prve stopnje je namreč pri obračunu pravdnih stroškov zmotno upoštevalo tudi stroške, ki so tožeči stranki nastali v zvezi z izdajo naloga za izpraznitev prostorov in ki so bili toženi stranki naloženi v plačilo že po nalogu za izpraznitev poslovnih prostorov Okrožnega sodišča v L., Plg 38/2010 z dne 08. 07. 2010. Pritožbeno sodišče je tako tožeči stranki priznalo naslednje stroške: stroške sodne takse (doplačilo po tarifni številki 1111 ZST-1) v znesku 3.735,00 EUR, nagrado za redni postopek (razlika po tarifni številki 3100 ZOdvT) v znesku 2.075,00 EUR, zastopanje na naroku dne 01. 03. 2011 (po tarifni številki 3100 ZOdvT) v znesku 2.490,00 EUR, kilometrina 77,00 EUR, parkirnina 4,00 EUR, materialni stroški (po tarifni številki 6002 ZOdvT) v znesku 20,00 EUR ter 20% DDV na nagrado in izdatke (tarifna številka 6007 ZOdvT), skupaj 9.334,20 EUR. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in delno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v tč. 2 izreka tako, da je toženi stranki (namesto zneska 11.615,70 EUR) naložilo plačilo stroškov v znesku 9.334,20 EUR.

10Ker v nespremenjenem delu pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere opozarja pritožba tožene stranke, niti tistih, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O stroških

11Ker je tožena stranka s pritožbo uspela zgolj v delu zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).