VSL sklep Cst 4/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:CST.4.2012Področje: stečajno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–12▾
Jedro povzetek sodišča
Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv.
Izrek
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 3. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Zahtevek dolžnika za povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je izdalo sledeči sklep:
„1. Ugotovi se, da spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom I. Č., rojenemu dne 00. 00. 19xx, davčna številka ..., stalni prejemki, ki jih stečajnemu dolžniku izplačuje L. K., d. d. (v nadaljevanju: izplačevalec), razen zneskov iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.
2Izplačevalcu se naloži, da mora po prejemu tega sklepa zneske stalnih prejemkov stečajnega dolžnika, zmanjšane za zneske iz 3. in 4. točke tega izreka, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja M. M. Š., številka računa ..., odprt pri N. K. d.d..
3Pri izterjavi po 2. točki izreka tega sklepa se prejemki za posamezni mesec zmanjšajo za znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in za dve osebi, ki ju mora dolžnik preživljati po zakonu, in sicer mladoletnega sina O. D. Č. (roj. 31. 07. 2005) in mladoletno hčer O. D. Č. (roj. 27. 10. 2002) po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne pomoči.
4Pri izterjavi po 2. točki izreka tega sklepa se prejemki za posamezni mesec zmanjšajo tudi za morebitne zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.“
2Proti 3. točki izreka se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da uveljavlja pritožbene razloge zmotne kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je med drugim opozoril, da je sodišče prve stopnje pri opredelitvi zneska, ki naj kot minimalen ostane stečajnemu dolžniku za preživljanje njega in njegove družine oziroma njegovih dveh mladoletnih otrok, očitno napačno interpretiralo določbe 389. člena ZFPPIPP in tako bistveno prenizko opredelilo znesek, ki naj bi se mesečno izplačeval stečajnemu dolžniku za preživljanje. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3Pritožba je utemeljena.
4Po določilu tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso med drugim tudi prejemki na podlagi plače, razen zneska:
1v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost in
2v primeru dolžnikove zakonske obveznosti preživljati mladoletne otroke v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
5Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv. To pa je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 365. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
6V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje prejemke, ki ostanejo dolžniku, oblikovati tako, da niti za dolžnika niti za izplačevalca prejemkov na podlagi plače ne bo nobenega dvoma, katere zneske je treba nakazovati v dobro fiduciarnega računa stečajne upraviteljice in katere zneske dolžniku.
7Zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov je pritožbeno sodišče zavrnilo, saj nenazadnje ni jasno, od koga dolžnik zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka, glede na to, da se sam nahaja v stečajnem postopku.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 11. 7. 2012Nazaj na vrh ↑