VSL sklep II Cp 3865/2011

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep v delu, v katerem se nanaša na odločitev o delnem odvzemu poslovne sposobnosti (prvi odstavek II. točke in III. točka izreka) in na odločitev o stroških postopka (IV. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se predlog za odvzem poslovne sposobnosti zavrže in se postopek izvede po uradni dolžnosti (I. točka izreka), (2) da se nasprotnemu udeležencu delno odvzame poslovna sposobnost, volilna pravica pa se ne omeji (II. točka izreka), (3) da se po pravnomočnosti tega sklepa odredi zaznamba delnega odvzema poslovne sposobnosti v rojstni matični knjigi in v zemljiški knjigi pri nepremičninah v solasti nasprotnega udeleženca (III. točka izreka) in (4) da potrebni stroški postopka bremenijo proračun in se po pravnomočnosti sklepa vrnejo predlagatelju (IV. točka izreka).

2Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Navedel je, da ima vtis, da je do tega postopka prišlo zaradi nekritičnega in zanj škodljivega izvedenskega mnenja, podanega v pravdni zadevi zaradi razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenil z nečakinjo in v kateri je bilo predlagateljevemu zahtevku ugodeno. Predlagatelj je nato predlagal uvedbo tega postopka. Sam je med postopkom naročil izvedensko mnenje pri izvedenki psihiatrične stroke V. P., ki je ugotovila, da noben podatek iz zdravstvene dokumentacije ne potrjuje, da bi bil nasprotni udeleženec v času sklenitve pogodbe (šlo je za pooblastilo nečakinji za urejanje vseh njegovih osebnih in premoženjskih zadev in sodnih postopkov) kognitivno toliko prizadet, da bi to bistveno vplivalo na oblikovanje njegove poslovne volje in odločanje o sklenitvi posla ter na razumevanje posledic tega dejanja. Ugotovitev izvedenke mag. MM, da je pri nasprotnem udeležencu ugotovljena demenca, ne drži, ker demenca pri njem ni bila nikoli diagnosticirana. Drži pa, da so njegove intelektualne in spoznavne sposobnosti glede na visoko starost upadle. Ne strinja se z mnenjem izvedenke o obstoju zdravstvene indikacije za delen odvzem opravilne sposobnosti, ki se nanaša na poslovanje z denarjem, nakupanje in upravljanje z materialnimi dobrinami. Poleg tega izvedensko mnenje glede predlagane omejitve ni dovolj natančno. Ni razvidno, ali se nanaša tudi na razpolaganje z nepremičninami. Mnenje izvedenca DŽ pa je v nasprotju z ugotovitvami, da je jasne zavesti, da je osebnostno, krajevno in časovno orientiran, da se odziva na vprašanja, da je motiviran pri odgovarjanju na vprašanja iz kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti, da gre za lažjo prizadetost spoznavnih sposobnosti, da se zaveda svojega imetja, dela in življenja in svojih sorodnikov, pa tudi pešanja življenjskih moči, da je sposoben izraziti svojo voljo glede premoženja. Kljub tem ugotovitvam izvedenec namreč meni, da je utemeljen delen odvzem poslovne sposobnosti, ki se nanaša predvsem na poslovanje z denarjem, upravljanje z materialnimi dobrinami in sklepanje poslov. Nasprotni udeleženec trdi, da delen odvzem poslovne sposobnosti ni medicinsko indiciran in da je zato izpodbijani sklep napačen. Podrejeno trdi, da bi moralo sodišče v primeru delnega odvzema poslovne sposobnosti v izreku natančno navesti opravila in posle, ki jih nasprotni udeleženec ne more opravljati sam. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in predlog za odvzem opravilne sposobnosti kot neutemeljen zavrne, plačilo stroškov pa naloži predlagatelju.

3Pritožba je utemeljena.

4Poslovna sposobnost je sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, pridobiva pravice in se zavezuje. Objektivna predpostavka poslovne sposobnosti je polnoletnost, subjektivna predpostavka poslovne sposobnosti pa je razsodnost. Razsodnost vključuje sposobnost razumeti pomen svojega dejanja (intelektualna sestavina) in sposobnost ravnati v skladu s tako oblikovano voljo (voljna sposobnost). (1) Poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva, posameznikova razsodnost pa je lahko zaradi različnih vzrokov v večji ali manjši meri prizadeta. ZNP za take primere določa, da se poslovna sposobnost delno ali v celoti odvzame osebi, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen).

5Posameznik, ki se mu delno odvzame poslovna sposobnost, je v položaju mladoletnika, ki je dopolnil 15 let (drugi odstavek 208. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – v nadaljevanju ZZZDR). Pravni posli, ki jih sklepa, so razen, kolikor gre za razpolaganje z osebnim dohodkom (in ob upoštevanju dolžnosti, da prispeva za svoje preživljanje), veljavni pod pogojem, da jih odobri skrbnik (203. člen ZZZDR), center za socialno delo pa lahko po potrebi določi, katere posle sme oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, opravljati samostojno in brez odobritve (drugi odstavek 208. člena ZZZDR). Taka ureditev pomeni, da oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, center za socialno delo pa (še) ni določil poslov, ki jih sme opravljati sama, ne more samostojno nastopati v pravnem prometu. Kot je navedlo že Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 306/2011(2), je tak njen položaj v nasprotju z odločitvijo, da se ji poslovna sposobnost odvzame le delno, ker je na določenih področjih sposobna samostojnega odločanja. Ker so razlogi, ki narekujejo delen odvzem poslovne sposobnosti, lahko zelo različni, in ker tudi delen odvzem poslovne sposobnosti predstavlja hud poseg v posameznikovo svobodo ravnanja, mora že sodna odločba vsaj okvirno določiti posle oziroma opredeliti področja posameznikovega življenja in delovanja, na katerih bodisi ne more več samostojno funkcionirati bodisi to sposobnost še ima.

6Stališče izpodbijanega sklepa, da duševno stanje in možnost razsoje nasprotnega udeleženca jasno kažeta, da ni sposoben v celoti in popolno skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, temelji na ugotovitvah,

- da se nasprotni udeleženec, ki je bil rojen 1928, zaveda svojega imetja, in tudi pokojnine, ki jo prejema v dom,

- da se zaveda tudi minljivosti in dejstva, da bo vse ostalo sorodnikom in da sam razen penzije, ki se porabi za njegovo "košto", drugih potreb nima,

- da od obeh nečakov trenutno bolj zaupa V. kot I.,

- da je v domu zanj poskrbljeno po materialni plati (s pokojnino z njegovim soglasjem za pokrivanje stroškov oskrbe upravlja direktorica doma) in glede občutka varnosti,

- da ne pozna niti višine pokojnine, niti vrednosti prihrankov in premoženja, katerega lastnik je,

- da po mnenju izvedenke mag. MM zaradi upada intelektualnih in spoznavnih sposobnosti v okviru demence ni sposoben za samostojno poslovanje z denarjem in upravljanje z materialnimi dobrinami,

- da je po mnenju izvedenca DŽ zaradi kognitivnih motenj in oslabelega kratkotrajnega spomina in kljub izboljšanju psihičnega stanja v času namestitve v domu za starejše le delno sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi in da je predlog za delen odvzem poslovne sposobnosti, ki se nanaša na poslovanje z denarjem, upravljanje z materialnimi dobrinami in sklepanje poslov, utemeljen.

7Tudi po stališču pritožbenega sodišča izvedenski mnenji mag. MM in DŽ dajeta zadostno oporo za sklep, da je sposobnost nasprotnega udeleženca za razumevanje pomena pravnoposlovnih dejanj in za ravnanje v skladu s tako oblikovano voljo okrnjena. Pritožnik s svojimi navedbami ni vnesel dvoma v prepričljivost in pravilnost izvedenskih mnenj. Dejstvo, da pri nasprotnem udeležencu ni bila nikoli diagnosticirana demenca, ne zmanjšuje teže izvedenkinega mnenja, da gre pri nasprotnem udeležencu za upad intelektualnih in spoznavnih sposobnosti v okviru sindroma demence. Izraz demenca je medicinski izraz in je za presojo o obstoju pravno relevantnih okoliščin postranskega pomena. Bistveno je, da je izvedenka svoje mnenje utemeljila s tako podrobno in medicinskemu laiku razumljivo predstavitvijo ugotovitev izvedenih preiskav in aktualne klinične slike, ki omogoča preveritev njenega mnenja, da zaradi upada intelektualnih in spoznavnih sposobnosti nasprotni udeleženec ni več sposoben samostojno skrbeti za poslovanje z denarjem, nakupovanje in upravljanje z materialnimi dobrinami. Prav tako ni podano nasprotje med ugotovitvami izvedenca DŽ in zaključnim mnenjem, da je "utemeljen delen odvzem poslovne sposobnosti, ki se nanaša predvsem na poslovanje z denarjem, upravljanje z materialnimi dobrinami, sklepanje poslov in podobno". Pritožnik je izluščil in poudaril le posamezne ugotovitve, ki pa ne predstavljajo celotne podlage izvedenskega mnenja. Izvedenec je namreč navedel tudi, da nasprotni udeleženec kaže znake kroničnega psihoorganskega sindroma, med katerimi je posebej navedel kognitivne motnje in oslabelost kratkotrajnega spomina, da gre v njegovem duševnem stanju za nihanja in da rezultat kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti (ki je bistveno boljši od rezultata enakega testa, izvedenega ob hospitalizaciji v psihiatrični bolnišnici februarja 2008) govori za blažjo prizadetost spoznavnih sposobnosti. Navedeno nudi prepričljivo podlago za izvedenčevo zgoraj podano mnenje. Njegove ugotovitve, da se zaveda svojega imetja, dela in življenja, svojih sorodnikov in pešanja svojih življenjskih moči, na drugi strani utemeljujejo prav tako podano mnenje, da je nasprotni udeleženec trenutno sposoben izraziti voljo glede svojega premoženja v smislu oporočnega razpolaganja, za oblikovanje katere veljajo milejši kriteriji kot pri poslovni sposobnosti.

8Ugotovitve izpodbijanega sklepa po navedenem ne dajejo podlage za ugoditev pritožbi v smeri pritožbenega predloga o zavrnitvi predloga za odvzem poslovne sposobnosti. Na drugi strani je sklep pomanjkljiv, ker se ne opredeli do vprašanja, katera so tista področja, na katerih je nasprotni udeleženec še sposoben oziroma ni več sposoben za sprejemanje pravnoposlovnih odločitev. Da je taka opredelitev v izreku nujna, izhaja iz gornje obrazložitve. Ker niti obrazložitev izpodbijanega sklepa ne daje zadostne opore za spremembo izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v delu, v katerem se nanaša na odločitev o delnem odvzemu poslovne sposobnosti in o stroških postopka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče se bo moralo v novem postopku tudi ob upoštevanju obsega in vrste premoženja, katerega lastnik je nasprotni udeleženec, in dohodkov, ki jih prejema, opredeliti do vprašanja, v kakšni meri je nasprotni udeleženec še sposoben za samostojno nastopanje v pravnem prometu, vključno s sposobnostjo razpolaganja z nepremičninami.

----------------------------------

(1) Prim. Končina Peternel, Poslovna sposobnost fizičnih oseb, Podjetje in delo, št. 6-7/2003, str. 1756 in nasl.

(2) Sklep z dne 1. 12. 2011. Stališče predstavlja odgovor na dotedanjo dilemo sodne prakse višjih sodišč o tem, v kakšni meri je sodišče dolžno opredeliti, kaj je vsebina delnega odvzema poslovne sposobnosti. Prim. odločbe VSC Cp 182/2009 z dne 4. 3. 2009 ter VSL I Cp 4599/2010 z dne 30. 3. 2011 in I Cp 1914/2011 z dne 22. 11. 2011.