VSRS Sodba VIII Ips 232/2011

Revizija se zavrne.

Tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku pri toženi stranki ni prenehalo delovno razmerje z iztekom odpovednega roka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga 4. 7. 2009, ampak je trajalo do 24. 12. 2009, ker je bil tožnik od 1. 7. 2009 do 30. 3. 2010 začasno odsoten z dela zaradi bolezni. Za ta čas mu je tudi priznalo vse pravice iz delovnega razmerja. Sicer pa je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe iz zaposlitve iz poslovnega razloga in ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 4. 2009 in posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek, ki je vseboval zahtevo za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je bilo s spremembami Pravilnika tožene stranke ukinjeno področje za razvoj lastnih prodajnih potih, katerega direktor je bil tožnik. Tožena stranka je dokazala, da je bilo zaradi reorganizacije tožnikovo delovno mesto ukinjeno, s tem pa je prenehala tudi potreba po njegovem delu. Tožena stranka ni bila dolžna tožniku ponuditi pogodbe o zaposlitvi za novo delovno mesto direktorja novega področja za razvoj prodajnih poti, ker ima delodajalec možnost proste odločitve, s kom bo sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Tožnik ni imel ustreznih izkušenj za delovno mesto direktorja področja marketinga in odnosov z javnostmi. Poleg tega tožnik za ti delovni mesti ni imel zahtevane univerzitetne izobrazbe VII. stopnje, ki je pred tem že ni imel na delovnem mestu direktorja za razvoj lastnih prodajnih poti. Za delovno mesto direktorja območnega predstavništva v Ljubljani pa tožnik ni dokazal primerne oddaljenosti med krajem bivanjem in dela. Tožniku je bila ponujena neustrezna zaposlitev, saj za delovno mesto višjega skrbnika za trženje ni zahtevana VII. stopnja univerzitetne izobrazbe.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede ugotovitve trajanja delovnega razmerja, zavrnitve reintegracijskega in reparacijskega zahtevka v primarnem tožbenem zahtevku in glede zavrnitve podrednega zahtevka, spremenilo pa je odločitev o primarnem tožbenem zahtevku glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odpoved razveljavilo. Glede nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe je obrazložilo, da je bila ponudba dana za neustrezno zaposlitev, saj kot pogoj za delovno mesto višjega skrbnika za trženje ni bila predvidena univerzitetna izobrazba (poleg tega je tožena stranka naknadno popravila akt o sistematizaciji). Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da ponudba neustrezne zaposlitve ob siceršnji možnosti ponudbe ustrezne zaposlitve ne povzroči nezakonitosti odpovedi. Tožena stranka tožniku ni ponudila ustrezne zaposlitve, čeprav jo je imela, zato je odpoved nezakonita.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je podana kršitev 14. točke drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji), ker je izrek sam s seboj v nasprotju, saj sta primarni in podrejeni zahtevek identična glede zahtevane razveljavitve odpovedi. Sodišče je ugodilo primarnemu zahtevku, zato obravnava podrednega sploh ne bo mogoča. Pritožbeno sodišče je drugače ocenilo neposredno izvedene dokaze brez obravnave in na tej podlagi nedovoljeno spremenilo prvostopenjsko sodbo (1. alineja 358. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da pri toženi stranki za tožnika niso obstajala ustrezna prosta delovna mesta. Prvostopenjsko sodišče je sicer ugotovilo, da obstajajo nezasedena delovna mesta, vendar tožnik za zasedbo teh mest ni bil primeren. Tožnik namreč ni izpolnjeval pogojev za delovno mesto direktorja področja za razvoj prodajnih poti oziroma za marketing. Zgolj obstoj nezasedenega delovnega mesta, za katero se zahteva enaka stopnja in vrsta izobrazbe, kot se je zahtevala na ukinjenem delovnem mestu, zaradi ostalih pogojev za določeno delovno mesto ne more pomeniti dolžnosti tožene stranke, da ga ponudi tožniku. Za materialno pravno presojo pritožbenega sodišča ni dejanske podlage. Strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da ponudba neustrezne zaposlitve ob obstoju možnosti ustrezne zaposlitve ne povzroči nezakonitosti odpovedi. Ustreznost zaposlitve vliva le na pravico do odpravnine, ne pa na zakonitost odpovedi.

4Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena tožniku, ki predlaga njeno zavrnitev.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7Revizijskega očitka o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi nasprotja v izreku med odločitvijo o primarnem in podrednem tožbenem zahtevku revizijsko sodišče ni smelo preizkusiti, saj se nanaša na tožbene zahtevke, glede katerih je bila prvostopenjska sodba razveljavljena in mora sodišče prve stopnje o njih ponovno odločiti. Predmet revizijskega preizkusa je pravnomočna sodba sodišča druge stopnje, s katero je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavljena. V tem delu pa je sodba sodišča druge stopnje jasna in brez notranjih protislovij.

8Revizija neutemeljeno uveljavlja kršitev načela neposrednosti pred sodiščem druge stopnje, ki naj bi brez obravnave drugače ocenilo neposredno izvedene dokaze kot sodišče prve stopnje (1. alineja 358. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bili delovni mesti direktorjev področja za razvoj prodajnih poti oziroma marketinga in odnosov z javnostjo za tožnika ustrezni glede na zahtevano izobrazbo na ukinjenem delovnem mestu. Vendar je zaradi materialnopravne presoje, da ti delovni mesti zanj nista primerni, ker zanju ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja, presodilo, da mu ju revident ni bil dolžan ponuditi. Sodišče druge stopnje je povzelo prvostopenjsko ugotovitev o nezasedenosti teh dveh delovnih mest v času odpovedi, zakoniti zastopnik revidenta pa je na glavni obravnavi s tem v zvezi potrdil, da so obstajala prosta delovna z zahtevano VII. stopnjo izobrazbe. Sodišče druge stopnje tako ni ugotovilo novega dejanskega stanja na podlagi neposredno izvedenih dokazov mimo zaključka sodišča prve stopnje, temveč je zaradi drugačne materialnopravne presoje o ustreznosti ponujene zaposlitve pri izpolnjevanju pogoja izobrazbe po tretjem odstavku 90. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, št. 42/02 in naslednji) ugodilo tožbenemu zahtevku za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.

9V dokaznem postopku je bil ugotovljen utemeljen odpovedni razlog iz poslovnega razloga (1. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR), saj je bilo zaradi reorganizacije delovno mesto tožnika direktor področja za razvoj lastnih prodajnih poti ukinjeno. S spremembo pravilnika je namreč revident ukinil to področje in dela iz tega področja prenesel na novo organizirana področja, zato je tožnikovo delo direktorja ukinjenega področja postalo nepotrebno.

10V tretjem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine po 109. členu tega zakona. Nadalje tretji odstavek 90. člena ZDR določa, da je ustrezna zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

11V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da so v času odpovedi obstajala prosta delovna mesta, na katerih je revident zaposlil nove delavce, ne da bi zaposlitev za ta delovna mesta ponudil tožniku. Tožnik ni izpolnjeval izobrazbenega kriterija že za delovno mesto, ki ga je zasedal. Imel je sicer VII. stopnjo izobrazbe, vendar ni imel zahtevane univerzitetne (1). Ista stopnja izobrazbe kot na ukinjenem delovnem mestu je bila zahtevana za delovni mesti direktorja področja za razvoj prodajnih poti oziroma za marketing, ki sta bili na novo oblikovani v času odpovedi. Nižji sodišči nista ugotovili, da naj tožnik ne bi izpolnjeval drugih kriterijev za zasedbo teh delovnih mest, revident pa je le zatrjeval, da je izbira delavca stvar njegove proste izbire. Sodišče druge stopnje je po presoji revizijskega sodišča pravilno presodilo, da je pri ustreznosti ponujene zaposlitve v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR treba upoštevati zahtevano izobrazbo iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Če delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi dela na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja za zasedbo, in se mu takšna pogodba o zaposlitvi odpove, mu je delodajalec dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je na delovnem mestu iz odpovedane pogodbe, če takšno prosto delovno mesto seveda ima. Delodajalec je že s prvo pogodbo o zaposlitvi štel, da je delavec zmožen opravljati delo, za katero se sicer formalno v aktu v sistematizaciji predvideva višja stopnja izobrazbe.

12Ker je bil ugotovljen obstoj prostih delovnih mest v času odpovedi, za katere se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker revident zanje tožniku ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita (2). Ponudba za delovno mesto višjega skrbnika za trženje pa ni bila ustrezna, saj se je zanjo ob podaji odpovedi zahtevala le V. oziroma VI. stopnja izobrazbe (3).

13Revizija nepravilno meni, da (ne)ustreznost zaposlitve vpliva zgolj na pravico do odpravnine. Iz tretjega odstavka 88. člena in drugega odstavka 90. člena ZDR jasno izhaja, da ima delodajalec dolžnost delavcu pri odpovedi iz poslovnega razloga ponuditi ustrezno zaposlitev, če je ta pri njem na razpolago in obstaja potreb po delu na tem delovnem mestu, in pravica delavca je zahtevati takšno zaposlitev. Neustrezne zaposlitve delodajalec ni dolžan ponuditi niti je delavec ni dolžan sprejeti. Če pa delavec ne sprejeme ponudbe za ustrezno zaposlitev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe zakonita in delavec ni upravičen do odpravnine po 109. členu ZDR.

14Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

15Ker tožnikov odgovor na revizijo ne vsebuje ničesar bistvenega, je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da stroške tega odgovora krije tožnik sam (prvi odstavek 155. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Tožnik je med trajanjem pogodbe o zaposlitvi sklenil pogodbo z revidentom, ki mu je v njej finančno omogočil šolanje na programu za pridobitev magistrskega naziva.

Op. št. (2): Prim. zadevo VIII Ips 473/2007.

Op. št. (3): Tudi po spremembi Pravilnika ponujena zaposlitev ni bila ustrezna, saj ni bila ponujena zaposlitev, za katero bi se zahtevala izobrazba univerzitetne stopnje, kot se je za ukinjeno delovno mesto.