VSRS Sodba II Ips 1135/2008

Revizija se zavrne.

Toženec mora tožniku plačati stroške revizijskega postopka v znesku 330,48 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati znesek 7.725,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 11. 2006 dalje ter mu povrniti odmerjene pravdne stroške.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da so predmet prodajne pogodbe poleg stroja za izdelavo žaluzij tudi dodatna orodja za izdelavo žaluzij, ki jih stranki v pogodbi sicer nista natančno definirali. Tožnik kot prodajalec pogodbe ni izpolnil, saj mu je orodje za sekanje lamel brez končne luknje za vrvico oziroma „kocko“ želel izročiti šele na glavni obravnavi 30. 9. 2005, to je eno leto in tri mesece po sklenitvi prodajne pogodbe (ko je že imel naročeno svojo „kocko“). Trdi tudi, da mu tožnik prebijalnega orodja za žaluzije ni izročil. Ne sprejema dokazne ocene sodišč, da mu je tožnik prebijalno orodje za žaluzije izročil in poudarja, da je v zvezi s tem dejstvom predlagal zaslišanje prič ter da je sodišče zavrnilo zaslišanje vseh predlaganih prič. Navaja, da je predlagal tako razdor pogodbe in vrnitev stroja kot znižanje kupnine, vendar se je tožnik odločil za tožbo za plačilo kupnine. Sicer pa je tožnik svojo pogodbeno obveznost izpolnil najprej 30. 9. 2005 in pred tem datumom toženec ne more biti v zamudi. Poudarja, da je z delnim plačilom že v celoti izpolnil svojo pogodbeno obveznost, saj je izkazal, da je vrednost stroja zmanjšana, ker mu tožnik ni izročil vseh orodij. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev.

5Revizija ni utemeljena.

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, izhaja, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo (s pridržkom lastninske pravice) za stroj za izdelavo žaluzij in dodatna orodja za izdelavo žaluzij ter da tožnik tožencu ni izročil le orodja za sekanje lamel brez končne luknje za vrvico oziroma „kocke“. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik toženca pozval naj „kocko“ prevzame še pred zapadlostjo preostalega dela kupnine. Zato je pritrditi zaključku sodišč, da je tožnik kot prodajalec svojo obveznost do toženca pravočasno izpolnil. Drugačna revizijska zatrjevanja (da tožnik tožencu ni izročil tudi prebijalnega orodja za žaluzije) pa zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso upoštevna. Ravni izpodbijanja s tem v zvezi ugotovljenega dejanskega stanja v pravnomočni sodbi toženec tudi ni presegel zgolj z revizijskim očitkom o zavrnitvi njegovega predloga za dokazovanje tega negativnega dejstva (o tožnikovi neizročitvi predmeta prodajne pogodbe v celoti) z zaslišanjem predlaganih prič; vprašanja ustreznosti obrazložitve oziroma sklepanja pritožbenega sodišča glede zavrnitve po tožencu predlaganega dokazovanja z zaslišanjem prič pa toženec v reviziji ne problematizira, na morebitne kršitve določb pravdnega postopka pa Vrhovno sodišče v postopku z revizijo ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP).

7Pravna podlaga tožnikovega zahtevka je prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice z dne 19. 6. 2004 (435. člen v zvezi s 520. členom Obligacijskega zakonika). Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca, zato ima prodajalec izbiro, da zahteva izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) ali pa vrnitev stvari. Ker je bilo torej ugotovljeno, da je tožnik kot prodajalec svojo obveznost do toženca (pravočasno) izpolnil, toženec kot kupec pa svoje obveznosti do tožnika ni (v celoti) izpolnil, je odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo vtoževanega zneska (ki predstavlja preostanek kupnine) materialnopravno pravilna.

8Ker torej niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo toženca na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti.

9Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 165. in 154. člena ZPP. Toženec nosi stroške revizijskega postopka sam, ker z revizijo ni uspel, tožniku pa mora povrniti njegove stroške, ki jih je imel zaradi vložitve odgovora na revizijo. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo.