UPRS sodba IV U 128/2011

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, številka 46406/0535/95/27 z dne 31. 1. 2008 se v 2. točki izreka odpravi in se v tem obsegu vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi Slovenske odškodninske družbe, d. d., Ljubljana (dalje SOD) in dopolnilno odločbo RS, Upravne enote Žalec, šifra 321-114/1993 z dne 16. 9. 2004, odpravila (točka 1. izreka), z drugo točko 2. izreka pa je odločila, da je SOD dolžan v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe, v korist pokojne upravičenke A.A., izročiti obveznice v višini 49.889,76 DEM kot odškodnino za podržavljene parcele oziroma dele parcel, številka 697, 698/1, 229, 731/1, 485/16, 485/36, 46/9 in 601 vse k.o. … in sicer skrbnici za poseben primer B.B.

Tožena stranka razlaga, da je prvostopni organ z izpodbijano dopolnilno odločbo odločil, da je zavezanka SOD, dolžna v roku treh mesecev od pravnomočnosti te odločbe, v korist pokojne upravičenke A.A., izročiti obveznice v višini 387.083,73 DEM oz. 197.912,77 EUR (1. točka izreka), da obveznice predstavljajo odškodnino za podržavljene parcele oziroma dele parcel, številka 697, 698/1, 229, 731/1, 485/16, 485/36, 46/9 in 601 vse k.o. …, za katere so izkazane ovire za vračilo v naravi (2. točka izreka), da ima upravičenka izkazano državljanstvo RS od časa podržavljenja do smrti (3. točka izreka), da je vrednost premoženja, za katerega so izkazane ovire za vračilo v naravi 47.467.557,00 SIT (4. točka izreka), da je zaradi smrti upravičenke A.A. za skrbnico za poseben primer določena B.B. (5. točka izreka), da je z izdajo dopolnilne odločbe o zahtevku odločeno v celoti (6. točka izreka), in da stroški postopka niso bili zaznamovani (7. točka izreka). V nadaljevanju pojasnjuje celoten potek postopka, na podlagi vloženih pravnih sredstev tožečih strank in SOD, izdajo odločbe tožene stranke z dne 30. 5. 2006, sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, številka U 1670/2006-14 z dne 21. 9. 2008, ki je sicer odpravila odločbo tožene stranke, vendar pa jo je potrdila v delu, ki se nanaša na parcelni številki 377 in 378/1 k.o. … (2. alinea 1. točka in 2. točka izreka). Navaja navodila sodišča, ki nalagajo toženi stranki, da mora pozvati vlagatelja, da vloži planske akte na podlagi Gradbenega zakona iz leta 1931, ter razlaga, da je tožena stranka v okviru dopolnjenega ugotovitvenega postopka, dne 26. 10. 2007 pozvala pooblaščenko vlagateljev, da predloži dokaze, da so bile parcelne številke 697, 698/1, 229, 731/1, 485/16, 485/36 in 46/9 ter 601, vse k.o. …, v času podržavljenja leta 1945, na podlagi planskega akta, sprejetega na osnovi gradbenega zakona iz leta 1931, namenjene za gradnjo.

Ker je v spornem primeru po predhodnih upravnih postopkih in na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 43/2009 z dne 18. 5. 2011, sporna samo še pravilna uporaba materialnega prava, ki se nanaša na določitev višine odškodnine, sodišče navaja zgolj razlago tožene stranke iz izpodbijane odločbe, ki se nanaša na izračun vrednosti podržavljenih kmetijskih zemljišč.

Vrednost zemljišč v času podržavljenja je tožena stranka izračunala na podlagi 44. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, številka 27/91, dalje ZDen) in sicer po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, številka 16/92). Tožena stranka je izvedla izračun za kmetijsko zemljišče za parcele, za katere je upravni organ prve stopnje opravil izračun za nezazidana stavbna zemljišča, kar v nadaljevanju navaja; parcelna številka 697, njiva 4: 1.629 m2 x 3,94 DEM/m2 x 0,693 = 4.447,85 DEM; parcelna številka 698/1, njiva 4: 4.236 m2 x 3,94 DEM/m2 x 0,693 = 11.566,05 DEM; parcelna številka 229, njiva 4: 3.840 m2 x 3,94 DEM/m2 x 0,693 = 10.484,81 DEM; parcelna številka 731/1, travnik 3: 3.505 m2 x 3,49 DEM/m2 x 0,444 = 6. 131,50 DEM; parcelna številka 46/9, njiva 5: 507 m2 x 3,49 DEM/m2 x 0,516 = 1. 030,75 DEM; skupna vrednost parcelnih številk 697, 698/1, 229, 731/1 in 46/9 vse k.o. … v času podržavljenja je torej 33.660,96 DEM. Tožena stranka še ugotavlja, da je bila v postopku na prvi stopnji pravilno izračunana vrednost za naslednje parcele (razen pri parceli številki 229, kjer je bila računska pomota) in sicer: del parcele številka 229 v izmeri 4.788 m2 in v višini 13.073,25 DEM; parcelna številka 485/1 v izmeri 170 m2 in v višini 29,40 DEM; parcelna številka 485/36 v izmeri 691 m2 in v višini 119,79 DEM in parcelna številka 601 v izmeri 3.549 m2 in v višini 3.006,36 DEM. Skupna vrednost parcelnih številk 697, 698/1, 229, 731/1, 46/9, 229, 485/16, 485/36 in 601 vse k.o. … je: 33.660,96 DEM + 16.228,80 DEM = 49.889,76 DEM.

Glede na drugačno ugotovljeno skupno vrednost, je tožena stranka odpravila prvostopno odločbo v delu 1. točke, ki se nanaša na vrednost obveznic v znesku 387.083,73 DEM in ga nadomestila z zneskom 49.889,76 DEM.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Sodišče ne povzema vseh tožbenih navedb, glede na to, da sicer ni bil izrecni tožbeni ugovor, ki bi se nanašal na nepravilni izračun vrednosti kmetijskih zemljišč, je pa te okoliščine izpostavilo Vrhovno sodišče RS v revizijskem sklepu, s katerim je razveljavilo sodbo sodišča in vrnilo zadevo v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana kot stranka z interesom v tem upravnem sporu na tožbo ni odgovorila (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06 in 62/10, dalje ZUS-1).

V obravnavani zadevi je že presojalo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije in s sklepom X Ips 413/2009 z dne 18. 5. 2011 odločilo, da je utemeljen (sicer šele v revizijskem postopku izpostavljen) ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava glede določitve vrednosti odškodnine za podržavljena kmetijska zemljišča, glede na to, da korekcija izhodiščne vrednosti že od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, potrdilo pa je odločitev sodišča in tožene stranke v izpodbijani odločbi, ki se nanaša na namembnost obravnavanih zemljišč ob podržavljenju.

Glede na navedeno je sodišče odločilo, da je tožba v delu, ki se nanaša na 2. tožbo izreka izpodbijane odločbe utemeljena.

ZDen v prvem odstavku 44. člena določa temeljno načelo za določanje odškodnin, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju sedanje vrednosti. V tretjem odstavku 44. člena pa napotuje na podzakonske akte, ki pa ne morejo posegati v bistvo osnovnega kriterija – upoštevanje sedanje vrednosti. Tako je bil na podlagi tretjega odstavka 44. člena izdan Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, številka 16/92 in 21/92, dalje Odlok) in na podlagi 85. člena ZDen Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, številka 23/93). Izhodiščna vrednost zemljišč je določena v 4. členu Odloka v znesku 3,94 DEM/m2, v 5. členu pa je določeno prilagajanje izhodiščne vrednosti. Pristojnemu ministrstvu je naloženo, da tekoče spremlja tržne cene kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji in če ugotovi, da je razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po tem Odloku, večja od 10%, določi novo izhodiščno vrednost zemljišča, tako da za ugotovljeni odstotek razlike spremeni izhodiščno vrednost. Sodišče ugotavlja, da korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena. Vrhovno sodišče RS je presodilo, da če so tržne cene res narasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, potem izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabljati, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen, zato je treba v tem primeru vrednost ugotavljati na drugačen način. Glede na upravnosodno prakso (odločba Višjega sodišča v Ljubljani številka Cp 97/2008, Upravnega sodišča RS, U 119/2009), lahko tožena stranka vrednost kmetijskih zemljišč ugotavlja tudi z možnostjo, da izvedenec opravi izračun zemljišča, glede na porast tržnih cen.

Sodišče je tožbi v obsegu, ki se nanaša na 2. točko izreka izpodbijane odločbe, ugodilo in zadevo vrnilo po določbi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 toženi stranki v ponovno odločanje.