UPRS sodba I U 1976/2010

1. Tožba se zavrne.
2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je zoper tožnika opravljena izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo navedenih nematerializiranih vrednostnih papirjev zaradi plačila trošarinskega dolga v višini 384.808,94 EUR, zamudnih obresti v višini 101.915,92 EUR in nadaljnjih zamudnih obresti od 16. 3. 2010 do plačila, stroškov davčne izvršbe do izstopa iz družbe v višini 187,78 EUR ter stroškov izdaje sklepa v višini 20,86 EUR, na podlagi odločbe Carinskega urada Murska Sobot št. DT 42302-532/2006-9 z dne 5. 6. 2007, ki je postala izvršljiva 10. 7. 2007. Iz obrazložitve je razvidno, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom Srg 2009/31062 z dne 30. 10. 2009 na podlagi 440. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, v nadaljevanju ZFPPIPP) iz sodnega registra izbrisalo gospodarsko družbo A. d.o.o.. V skladu s 6. odstavkom 442. člena ZFPPIPP v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Tožnik je imel v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika. Iz sodnega registra je razvidno, da je imel v družbi 30 % poslovni delež, torej 30 % glasovalnih pravic pred izstopom iz družbe 14. 7. 2008. Tako je nedvomno imel možnost vplivati na upravljanje in poslovanje te družbe in bi lahko dosegel, da bi družba pravočasno izvedla ukrepe finančnega prestrukturiranja ali začetek stečajnega postopka. Dolžnik se brez dvoma šteje za aktivnega družbenika v smislu 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP in je solidarno odgovoren za neporavnane obveznosti izbrisane družbe, nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika (6. odstavek 442. člena ZFPPIPP). Zaradi navedenega je bilo potrebno zoper tožnika kot pravnega naslednika izbrisane gospodarske družbe v smislu 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP, v skladu z 61. členom v zvezi s 65. členom Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/98 in spremembe, v nadaljevanju ZTro) ter 143. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in spremembe, v nadaljevanju ZDavP-2) začeti davčno izvršbo. V nadaljevanju se carinski organ sklicuje na 1. odstavek 94. člena, 3. odstavek 93 člena, 1. odstavek 96. člena in 152. člen ZDavP-2 ter 66. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06 in spremembe, v nadaljevanju Pravilnik), ki jih citira.

Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopenjskega organa strinja. Iz spisov zadeve je razvidno, da je bila prvotna dolžnica družba B. d.o.o., za katero je bila dne 16. 10. 2008 v sodni register vpisana sprememba firme v A. d.o.o.. Ker družba B. d.o.o. ni pravočasno poravnala obveznosti, je carinski urad začel postopek davčne izvršbe in izdal zoper družbo B. d.o.o. sklepa o izvršbi na premičnine, št. DT 493-25/2007-14- in DT 493-25/2007-16, oba z dne 3. 6. 2008 (vročena družbi 8. 7. in 27. 7. 2008), vendar brezuspešno. Davčna izvršba se je nato nadaljevala zoper družbo A. d.o.o. z izdajo sklepa o izvršbi št. DT 493-25/2007-39 z dne 7. 7. 2009, ki je bil vročen družbi 8. 7. 2009. Okrožno sodišče v Ljubljani je iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu brez likvidacije št. Srg 2009/31062 z dne 30. 10. 2009 izbrisalo družbo A. d.o.o.. Datum izbrisa iz sodnega registra je bil 12. 1. 2010. Dne 19. 2. 2010 je carinski urad tožnika obvestil, da je imel v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe položaj njenega družbenika in da ima status aktivnega družbenika v skladu z določbo 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Tožnika je pozval, da naj v roku 15 dni poravna celoten dolg, ki ga je družba dolgovala po odločbi z dne 5. 6. 2007 do izstopa iz družbe v skupnem znesku 484.631,49 EUR. Poziv z dne 19. 2. 2010 je bil tožniku vročen 24. 2. 2010. Tožnik je podal ugovor, da ga ni mogoče šteti za aktivnega družbenika in dolga ni plačal. Pritožbeni organ se sklicuje na 442. člen ZFPPIPP. Tožnik je bil eden izmed štirih ustanoviteljev in hkrati družbenik B. d.o.o. do 14. 7. 2008 (datum izstopa) oz. 11. 8. 2008 (datum izbrisa iz sodnega registra), ko je v družbo vstopil nov samostojen družbenik, ki je družbo preimenoval v A. d.o.o.. Omenjena družba je bila 12. 1. 2010 (leto in pol po izstopu tožnika iz nje) izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije. Glede na navedeno ni dvoma, da je tožnik imel status družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe (1. točka 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP).Tožnik je imel v družbi 30 % poslovni delež, kar pomeni, da gre za aktivnega družbenika in je v izbrisani družbi pred izstopom nedvomno imel možnost vplivati na njeno upravljanje. Pred izdajo v tem postopku izpodbijanega sklepa je bil tožnik s pozivom za plačilo dolga z dne 19. 2. 2010 seznanjen, da se ga poziva k plačilu dolga kot družbenika izbrisane družbe v smislu 7. v povezavi s 6. odstavkom 442. člena ZFPPIPP.

Tožnik je vložil tožbo zaradi nepravilno uporabljenega materialnega predpisa, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanska stanja in kršitev pravil postopka. Tožnik ni bil družbenik izbrisane družbe A. d.o.o., v družbi B. d.o.o. ni bil aktivni družbenik, imel je poslovni delež kot kapitalsko naložbo in nikakršne druge funkcije. Družba je bila solventna in finančno stanje v njej je bilo ustrezno. Carinski organ tožniku ni dal možnost sodelovati v postopku, problematičen je tudi sam izrek izpodbijane odločbe. Družba B. d.o.o., in kasneje po spremembi firme A. d.o.o., je obstajala in delovala še eno leto in pol po izstopu tožnika. Sklicuje se na poslovne izkaze družbe B. d.o.o. Izvršilni naslovi, ki naj bi bili podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, ne glasijo na tožnika niti mu niso bili dostavljeni. Tožnik z njimi sploh ni bil seznanjen. Napačno je ugotovljeno, da je bil tožnik aktivni družbenik v družbi A. d.o.o., ki naj bi bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi 440. člena ZFPPIPP 12. 1. 2010. Tožnik je bil družbenik družbe B. d.o.o., vendar v družbi ni vršil nobene funkcije. V času, ko je bil še družbenik v družbi B. d.o.o., je bila ta solventna in je tudi ustrezno finančno poslovala, tako, da ni bilo nobene potrebe po ukrepih finančnega prestrukturiranja. Družba je uspešno poslovala še leto in pol po tožnikovem izstopu. Prav tako gre za retroaktivno uveljavljanje določbe 1. točke 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP, kar predstavlja kršitev 155. člena Ustave RS, ki določa prepoved povratne veljave pravnih predpisov in kršitev osnovnega načela zaupanja v pravno državo in pravni red. Nedopustno je razširjenje jamčevanja družbenikov izbrisanih družb v obdobju dveh let pred izbrisom, skoraj eno leto po tem, ko je družbenik izstopil iz družbe B. d.o.o. Navedena določba v času, ko je tožnik kot družbenik izstopil iz družbe tudi še ni veljala oz. je stopila v veljavo šele leto po tem, ko je bil že evidentiran njegov izstop. V skladu z navedenim sodišču predlaga, da prekine postopek in vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti 1. točke 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP oz. podredno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu oziroma da sodišče v sporu polne jurisdikcije odpravi izpodbijani sklep ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče se Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo tožene stranka, pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge carinskih organov (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

Med strankama je sporno ali je imel tožnik status aktivnega družbenika izbrisane družbe B. d.o.o. oziroma po spremembi firme, družbe A. d.o.o., ki je bila dne 12. 1. 2010 izbrisana iz sodnega registra. Sporno je tudi, ali je tožnik odgovoren za dolgove izbrisane družbe A. d.o.o, glede na to, da je iz družbe B. d.o.o. izstopil 14. 7. 2008 oziroma 11. 8. 2008, ko je bil izbrisan iz sodnega registra. Izpodbijani sklep o izvršbi z dne 15. 3. 2010 je bil tožniku vročen 25. 3. 2010. Po presoji sodišča je neutemeljen ugovor tožnika, da pred izstopom iz družbe B. d.o.o., razen 30% poslovnega deleža v družbi, ni imel nobenih upravljalskih funkcij in mu ni bila dana možnost vplivanja na poslovne odločitve družbe. V skladu s 6. odstavkom 442. člena ZFPPIPP v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Iz sodnega registra je razvidno, da je imel družbenik C.C. v družbi B. d.o.o. poslovni delež v višini 30 % in s tem tudi glede na določila pogodbe o ustanovitvi družbe 30 % glasovalnih pravic. Družbeniki družbe pa imajo poleg poleg pravic (udeležbe na dobičku) tudi obveznosti (upravljanja družbe), skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in spremembe, v nadaljevanju ZGD-1). Tudi po presoji sodišča je glede na velikost poslovnega deleža družbenika v višini 30% tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe. Na podlagi 8. odstavka 442. člena ZFPPIPP je uveljavljena zakonska domneva (presumptio iuris), da gre za aktivnega družbenika v primeru, če ima družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic. Pri tem pa lahko družbenik dokaže tudi nasprotno. V danem primeru pa tožnik zgolj pavšalno ugovarja, da je imel v družbi poslovni delež v višini 30% kot investicijo in da ni imel nobenih poslovodskih funkcij in da s tem tudi ni imel možnosti vplivanja na poslovanje družbe. Po presoji sodišča je tožnika šteti za aktivnega družbenika družbe B. d.o.o. v smislu 2. točke 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP in je zato solidarno odgovoren za neporavnane obveznosti izbrisane družbe, nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika. Da pa gre v danem primeru za izterjavo dolga družbe, nastalega do trenutka izstopa družbenika iz družbe, pa v danem primeru ni sporno.

Neutemeljen je tudi ugovor tožnika, da mu izvršilni naslovi, ki naj bi bili podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, niso bili dostavljeni in da tožnik z njimi sploh ni bil seznanjen, poleg tega pa da se tudi ne glasijo na tožnika. Iz listin upravnega spisa izhaja, da carinski organ ni bil uspešen pri izterjavi predmetnega dolga na podlagi sklepa o izvršbi, ki je glasil prvotno na dolžnika, družbo B. d.o.o., po spremembi firme te družbe pa na družbo A. d.o.o.. Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ, je carinski organ pred izdajo sklepa o izvršbi tožnika s pozivom za plačilo dolga z dne 19. 2. 2010 obvestil, da ima status aktivnega družbenika v skladu z določbo 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP in ga pozval, da naj v roku 15 dni od prejema poziva predmetni dolg poravna. Da je bil tožnik s pozivom seznanjen izhaja tudi iz odgovora tožnika na poziv z dne 11. 3. 2010, ki ga je carinski organ prejel 15. 3. 2010. Zato je neutemeljen ugovor tožnika, da z zadevo ni bil seznanjen in da ni imel možnosti sodelovanja v upravnem postopku.

Tožnik ugovarja, da je nedopustno razširjenje jamčevanja družbenikov izbrisanih družb za dolgove teh družb v obdobju dveh let pred prenehanjem družbe (izbrisom) in da določba 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP v času, ko je kot družbenik izstopil iz družbe še ni veljala oz. je stopila v veljavo šele leto po tem, ko je bil že evidentiran njegov izstop. Ugovor je neutemeljen. Na podlagi določbe 2. odstavka 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 40/09, v nadaljevanju ZFPPIPP-A), ki je bil objavljen dne 29. 5. 2009 z vacatio legis 15 dni, je bila odgovornost aktivnih družbenikov za izpolnitev obveznosti pravne osebe razširjena na obdobje dveh let pred prenehanjem izbrisane pravne osebe. Glede na navedeno tožnik kot aktivni družbenik izbrisane družbe odgovarja za obveznosti izbrisane družbe, saj je nesporno izstopil iz družbe dne 17. 7. 2008, kar je bilo vpisano v register dne 11. 8. 2008, družba pa je bila izbrisana iz sodnega registra dne 12. 1. 2010 (torej leto in pol po izstopu družbenika). V tem obdobju pa je novela ZFPPIPP-A že stopila v veljavo. Novela ZFPPIPP-A ima tudi prehodno določbo in sicer 2. odstavek 33. člena, ki določa, da se spremenjeni 6. in 7. odstavek 442. člena ZFPPIPP uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi novele ZFPPIPP-A. V skladu z navedenim je izpodbijani sklep zakonit in pravilen.

Tožnikovemu predlogu, da naj sodišče skladno z določbo 156. člena Ustave RS prekine postopek in vloži na Ustavno sodišče RS zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti 1. točke 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP sodišče ni sledilo, saj ni našlo razlogov za vložitev zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti navedene določbe.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni,sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev Ustave RS, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Tožbenemu predlogu za odločanje v sporu polne jurisdikcije sodišče ni sledilo, saj v danem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1.

Sodišče je na podlagi 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1.