VSL sklep I Cpg 1188/2011

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne (1. točka izreka), tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka za izdajo začasne odredbe v znesku 137,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

2Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V predmetni pravdi je tožnica tekom postopka dne 29.8.2011 podala predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki prepovedalo odtujiti in obremeniti nepremičnine ID št. ..., dvorišče v izmeri 193,00 m2, in nepremičnine ID št. ..., zemljišče pod stavbo v izmeri 84,00 m2 in dvorišče v izmeri 113,00 m2, pri čemer bi ta veljala še 30 dni po pravnomočnem zaključku tega pravdnega postopka. Toženka je nato dne 9.9.2011 vložila odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, saj je presodilo, da ni izpolnjen pogoj (subjektivne) nevarnosti uveljavitve terjatve po 2. odstavku 270. člena ZIZ.

6Po 2. odstavku 270. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, pri čemer je dokazno breme ugotavljanja nevarnosti uveljavitve terjatve na tožnici.

7Pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožnice o obremenitvi nepremičnin toženke z maksimalno hipoteko v višini 2.000.000,00 EUR, ki je bila dne 13.1.2010 ustanovljena v korist A. in z maksimalno hipoteko v višini 14.000.000,00 EUR v korist F., d.d., ustanovljeno dne 24.8.2009 (priloge A33-35), ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč te navedbe tožnice presojalo skupaj z ostalimi okoliščinami v zvezi z odtujevanjem nepremičnin v K. in B. (str. 6 izpodbijanega sklepa), pri čemer je ugotovilo, da sama prodaja, čeprav med drugim tudi odvisni družbi G., d.o.o., še ne pomeni, da gre za fiktivno prodajo, brez dejanskega nasprotnega priliva, česar tožnica niti ni zatrjevala. Sodišče prve stopnje je zato po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da na podlagi takšnih določenih razpolaganj v Bohinjski Bistrici (prilogi A36 in A37) in Kranjski Gori, pri čemer odtujevanje nepremičnin spada v registrirano dejavnost toženke, ki pa je še vedno lastnica nekaterih nepremičnin (prilogi A24 in A25), in ob upoštevanju, da ima toženka relativno dober finančni položaj (glej 10. točko obrazložitve), ne more zaključiti, da bo zaradi tega uveljavitev vtoževane terjatve tožnice otežena ali celo onemogočena (enako tudi VSL sklep I Cpg 767/2011 z dne 11.10.2011).

8Pritožbeno sodišče nadalje pojasnjuje, da je odklanjanje plačila terjatve v predmetnem postopku, ki še ni pravnomočno končan, pravica toženke, da se brani pred tožbo, za katero meni, da je neutemeljena, pri čemer takšno ravnanje toženke v drugih postopkih med pravdnima strankama za konkretni primer niti ni relevantno. Ne glede na to pa (ne)upravičeno zavračanje plačila terjatve ni takšno ravnanje, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali drugačno razpolaganje s premoženjem, zato te navedbe v nobenem primeru ne morejo pomeniti izkazanosti pogoja subjektivne nevarnosti uveljavitve terjatve.

9Prav tako je treba pritrditi sodišču prve stopnje, da tudi (v primeru, da so resnične) trditve tožnice, da toženka ni želela narediti primopredaje in tožnici ni potrjevala začasnih situacij, te ne predstavljajo ravnanj, ki bi jih lahko pripisali aktivnemu ravnanju toženke za onemogočanje oziroma preprečitev poplačila terjatve tožnice. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da so navedbe, da toženka tožnici ne potrjuje začasnih situacij in da tožnici ni dovolila izstaviti začasne situacije za opravljeno delo oziroma dobavljeno blago, pritožbene novote in zato neupoštevne tudi iz tega razloga (337. člen ZPP).

10Poleg tega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima toženka relativno dober finančni položaj, ki izhaja že iz bonitetne ocene AJPES Es.BON (priloge A29 in B129, B147), predvsem pa iz letnega poročila za leto 2010 (priloga B128). Toženka namreč posluje z dobičkom, v zadnjih 12 mesecih ni imela blokiranih transakcijskih računov (priloge B130, B131 in B133-146), iz predloženih potrdil bank (priloge B131-146) pa izhaja, da je na svoje račune ves čas prejemala precejšna denarna sredstva (po AJPES Es.BON od dne 1.1.2011 do dne 30.6.2011 skupaj 28.238.874,00 EUR), pri čemer vse banke potrjujejo njeno plačilno sposobnost. Glede na to in glede na podatke iz letnega poročila za leto 2010 (str. 38 in 39: zlasti rast prihodkov od prodaje glede na leto 2009 (iz 39.794.500 EUR na 60.699.211 EUR) in kapital v višini 13.672.391 EUR) ni mogoče zaključiti, da je tožnica prezadolžena oziroma nelikvidna, kar posledično kaže na to, da četudi so morda resnične trditve tožnice glede neupravičenega odtujevanja in obremenjevanja nepremičnin s strani toženke, zaradi takšnega poslovanja toženke še ni podana nevarnost onemogočenja ali otežitve izterjave vtoževane terjatve, saj bi ostalo premoženje toženke zadoščalo za njeno poplačilo (tako tudi VSL sklep I Cpg 1186/99 z dne 6.10.1999).

11Glede na navedeno in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

12Ker tožnica ni uspela s pritožbo, sama nosi pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).