VSL sklep II Cp 1635/2011

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da se pravdni postopek zoper drugo toženo stranko nadaljuje z dnem 02. 11. 2010.

2Pritožbo zoper takšno odločitev vlaga drugo tožena stranka iz razloga bistvene kršitve pravil postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Odločitev sodišča naj bi bila napačna iz dveh razlogov. Po določbi 301. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sodišče ne more samo nadaljevati postopka, temveč lahko to stori izključno na predlog stranke. Poleg tega pa tožeča stranka v stečajnem postopku svoje terjatve sploh ni prijavila, zato nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka zoper drugo toženo stranko.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju postopka zoper drugo toženo stranko pravilno oprlo na procesne določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), nasprotni pritožbeni očitki pa so neutemeljeni.

5V skladu z določbo 1. odst. 208. čl. ZPP se postopek, ki je bil prekinjen zaradi nastopa pravnih posledic stečajnega postopka, nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame, oziroma ko ga sodišče pozove, naj to stori. Takšen poziv je bil stečajnemu upravitelju drugo tožene stranke vročen 02. 11. 2010, zato se s tem dnem prekinjeni postopek nadaljuje.

6Pritožba se neutemeljeno sklicuje na določbo 301. čl. ZFPPIPP, po kateri bi se postopek lahko nadaljeval le na predlog upnika. Navedena določba se namreč nanaša zgolj na primere, ko upnik uveljavlja terjatev v smislu ZFPPIPP. Terjatev po 20. čl. ZFPPIPP pa predstavlja pravico upnika od dolžnika zahtevati izpolnitveno ravnanje, katere predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Le takšna terjatev namreč vpliva na obseg stečajne mase, iz katere so bodo upniki sorazmerno poplačali in jo je zato tudi potrebno prijaviti v stečajnem postopku. V obravnavanem primeru, kjer se tožbeni zahtevek v razmerju do druge tožene stranke glasi na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, ki sta jo toženi stranki med seboj sklenili 03. 09. 2008 v zvezi z vozilom B. 335d, je jasno, da ne gre za terjatev v smislu določb ZFPPIPP. Specialne določbe ZFPPIPP o nadaljevanju postopka v obravnavanem primeru zato ne pridejo v pošev.

7Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da tožnik nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka, ker svoje terjatve v stečajnem postopku ni prijavil. Za terjatve, ki iz stečajne mase ne bodo poplačane, določbe ZFPPIPP o prijavljanju terjatev namreč ne veljajo. Namen prijave je udeležba upnika pri delitvi stečajne mase, tožnikov zahtevek pa ni takšne narave, da bi njegovo izpolnitev lahko dosegel na tak način. Navedeno dejstvo zato ne vpliva na odločitev o nadaljevanju postopka.

8Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, pritožbeni očitki pa neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).